ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 339, 339/2, 339/2-11. ZZVZZ člen 69, 69/1, 69/4.
pravdna sposobnost – območna enota zavoda kot stranka – absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tožba je bila vložena zoper Območno enoto K. Zavoda X in ne zoper Zavod X (z morebitnim dodatkom, da se spor nanaša na območno enoto K.). Območna enota ni pravna oseba in torej ne more nastopati kot pravdna stranka. Tožnika bi bilo zato treba pozvati, da tožbo ustrezno popravi in ker sodišče tega ni storilo, je podana absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka po 11. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.
ponovno odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse – spor majhne vrednosti – izvedba naroka
Tožena stranka je hkrati s pritožbo vložila tudi predlog za oprostitev plačila sodne takse. Enak predlog je vložila že ob napovedi pritožbe (ko je nastala taksna obveznost). Sodišče prve stopnje je o njem že odločilo in toženi stranki plačilo odložilo do izdaje odločbe sodišča druge stopnje. Ker se tožena stranka zoper to odločitev ni pritožila, je postala pravnomočna in ne more biti predmet (ponovne) presoje v postopku odločanja o pritožbi zoper sodbo.
V obravnavanem primeru dolžnica predloga za obročno plačilo sodne takse ni podala (prvi odstavek 12. člena ZST-1). Sodišče osnove za sprejem odločitve o obročnem plačilu sodne takse tako ni imelo, dolžnica ob neobstoju sodne odločbe o obročnem plačilu sodne takse pa ne podlage za obročno odplačilo, kljub premoženjskim razmeram, ki jih zatrjuje. Njena obveznost plačila sodne takse v 8 dneh po vročitvi plačilnega naloga ni bila spremenjena in z delnim plačilom sodne takse je ni izpolnila. V posledici neizpolnitve jo zadenejo sankcije iz izpodbijanega sklepa.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – SODNE TAKSE – USTAVNO PRAVO
VSL0078963
URS člen 25. ZPP člen 105a, 105a/3.
pravica do pravnega sredstva - dovoljenost pritožbe - plačilo sodne takse kot procesna predpostavka - pravnomočna zavrnitev predloga za taksno oprostitev - opozorilo na pravne posledice - neplačilo sodne takse - domneva umika pritožbe
Sklep o zavrnitvi toženkine vloge za taksno oprostitev v pritožbenem postopku je postal pravnomočen. Vse sedanje pritožbene navedbe, ki izražajo nestrinjanje z zavrnilno odločitvijo glede taksne oprostitve za pritožbo, so zato prepozne in nedovoljene.
Očitke, da je 3. odstavek 105.a člena ZPP v neskladju z Ustavo RS, je zavrnilo že Vrhovno sodišče RS.
Pravnega interesa za ugotovitveno tožbo ni, kadar lahko tožeča stranka isti cilj doseže z dajatveno tožbo. Ugotovitvena tožba in sodba o ugotovitvi dejstev ni mogoča.
PRAVO DRUŽB – CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0080917
ZGD-1 člen 31, 31/2, 679, 679/1. ZPP člen 76, 339, 339/2, 339/2-11. OZ člen 131, 131/2.
podružnice – podružnica tujega podjetja – pravdna sposobnost – nevarna stvar - avtopralnica
Podružnica ne nastopa samostojno v svojem imenu in za svoj račun, temveč tuje podjetje preko nje kot organizacijske enote opravlja pridobitno dejavnost. Ker podružnica nima statusa pravne osebe, ne more biti pravdna stranka.
Iz smisla objektivne odgovornosti je jasno razbrati, da zakon pri presoji o tem, kaj je nevarna stvar, nima v mislih običajne, vsakdanje nevarnosti. Ko definira objektivno odgovornost, zakon to obliko odgovornosti pogojuje z virom povečane nevarnosti. Sodna praksa šteje, da gre za takšno nevarnost, kadar pri običajni rabi obstaja neobičajno velika možnost, da tretjim osebam ali njihovemu premoženju nastane škoda, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost, in je pri tem ob normalnem teku dogodkov pričakovati, da tako nastala škoda ne bo majhna. Pri običajnem pranju avtomobila v avtopralnici, kar je dandanes že del vsakdanjih opravil, pa po presoji pritožbenega sodišča ne obstaja povečana nevarnost nastanka škoda.
ZST-1 člen 1, 1/1, 11, 11/2, 12. ZPP člen 337, 337/1.
predlog za oprostitev plačila sodnih taks - ugotavljanje dohodkovno premoženjskega stanja stranke - imetništvo vrednostnih papirjev - skupna vrednost - nedovoljene pritožbene novote
Poudarjanje, da je potrebno tudi z vrednostnimi papirji (tako kot z ostalim premoženjem) ravnati gospodarno (preudarno) in jih ne prodajati vse povprek, je načeloma seveda pravilno. Vendar pritožnik popolnoma spregleda pomembno okoliščino, in sicer da je plačilo sodne takse za sodno varstvo, ki ga uveljavlja, njegova zakonska obveznost. Z ozirom na to je očitek, češ da gre za siljenje poštenih državljanov v prodajo premoženja (in omenjanje ravnanja njegove žene), ne zgolj neutemeljen, ampak hkrati tudi neprimeren.
OZ člen 747, 747/1. ZPP člen 7, 214, 214/2, 458, 458/1.
spor majhne vrednosti – skladiščna pogodba – trditveno in dokazno breme – neprerekana dejstva – povzemanje podatkov iz prilog – prekluzija – nedovoljeni pritožbeni razlogi
Ker je torej tožeča stranka izkazala obstoj skladiščne pogodbe, njeno realizacijo in dogovor o ceni skladiščenja, se je trditveno in dokazno breme o tem, da je skladiščna pogodba z izpolnitvijo prenehala, prevalilo na toženo stranko.
Zgolj s pavšalnimi trditvami (kar pa očitki, da so zatrjevane cene skladiščenja previsoke, neobičajne, da ne ustrezajo tržnim cenam vsekakor so) tožena stranka s strani tožeče stranke zatrjevanega dogovora o cenah skladiščenja ne more izpodbiti.
Pošiljatelj je po zakonski definiciji naročnik ali oseba, ki na osnovi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Naročnik je tisti, ki sklene v svojem imenu zase ali za drugega s prevoznikom prevozno pogodbo. Pošiljatelj pa je ali naročnik ali oseba, ki na podlagi sklenjene pogodbe s prevoznikom preda tovor za prevoz.
Pogodbeni stranki prevozne pogodbe sta naročnik prevoza, ki je po prej navedenem lahko sočasno pošiljatelj, in prevoznik. Osebe na strani pošiljke so: - oseba, ki se ji prevoznik obveže, da bo opravil prevoz; - pošiljatelj; - prejemnik.
Tožena stranka je predala tovor za prevoz in s tem je po citirani definiciji ZPPCP-1 pošiljatelj, ni pa stranka prevozne pogodbe.
rok za plačilo sodne takse – zavrženje predloga za obročno plačilo sodne takse – ponovna oživitev taksne obveznosti – stanje ob prejemu plačilnega naloga – skrbnost
Ker je z zavrženjem predloga za obročno plačilo oživela taksna obveznost, h plačilu katere je bila tožeča stranka že pozvana in na posledice neplačila že opozorjena s plačilnim nalogom, pritožnik nepravilno meni, da bi moral biti v sklepu o zavrženju predloga ponovno določen rok plačila. Tudi brez ponovnega opozorila na 15. dnevni rok plačila in pravne posledice neplačila taksne obveznosti je ob ustrezni skrbnosti, ki se od stranke pričakuje, jasno, da je zaradi neuspešnega poskusa doseči obročno plačilo, takso treba plačati – v času in pod pogoji, ki so bili določeni v plačilnem nalogu.
plačilni nalog - ugovor - sodne takse - pritožba - individualni delovni spor premoženjske narave - nastanek taksen obveznosti - odškodninska odgovornost delodajalca - pritožba - sprememba predpisa
V tem sporu je tožnik od tožene stranke vtoževal plačilo odškodnine v vrednosti 41.000,00 EUR. Z začetkom veljavnosti ZST-1B so bile z dnem 10. 8. 2013 določene sodne takse tudi v individualnih delovnih sporih premoženjske narave (taksna tarifa 2.2). Če ZST-1 ali taksna tarifa ne določata drugače, nastane taksna obveznost za vsak postopek, ki ga vodi sodišče ob vložitvi tožbe, predloga za začetek postopka ali pravnega sredstva (1. točka prvega odstavka 5. člena ZST-1). Zato je za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nastala taksna obveznost ob vložitvi pritožbe. Ker tožnik ob vložitvi pritožbe zoper sklep takse ni plačal, mu je sodišče utemeljeno izdalo plačilni nalog za plačilo sodne takse.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnica je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazala s pogodbo o nastanitvi študenta v dijaškem domu, iz katere izhaja, da ima pravico bivati v tem domu od dneva podpisa te pogodbe (začetek študijskega leta). Zato ji je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VDS0012850
ZDR člen 110, 110/2, 111. KZ-1 člen 251, 251/1, 259, 259/1, 259/2. ZDR 31, 32, 35. ZJU člen 154, 154/1, 154/3. ZPP člen 14.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - javni uslužbenci - rok za podajo odpovedi - kaznivo dejanje - ponarejanje listin - ponareditev ali uničenje uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva - identično dejansko stanje - vezanost civilnega sodišča na odločitev kazenskega sodišča - kazenska obssdilna sodba
Tožena stranka se je s tem, da je storitve tega kaznivega dejanja ponarejanja listin po prvem odstavku 251. člena Kazenskega zakonika (KZ-1, Ur. l. RS, št. 66/2008 in nadaljnji) in ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem in drugem odstavku 259. člena KZ-1 osumljen tožnik, seznanila takrat, ko je Služba generalnega direktorja prejela obvestilo vrhovnega tožilstva, da je bil zoper tožnika vložen obtožni predlog. Zato je tožena stranka tožniku podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi znotraj 30 dnevnega roka po 2. odstavku 110. člena ZDR.
Sodišče prve stopnje je na podlagi določbe 14. člena ZPP vezano na pravnomočno obsodilno sodbo, izdano v kazenskem postopku, v primeru, kadar temelji tožbeni zahtevek na istem dejanskem stanju, na podlagi katerega je bilo že odločeno v kazenskem postopku. Zato je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je tožnik z očitanim dejanjem izpolnil zakonske znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja uradne listine, knjige, spisa ali arhivskega gradiva po prvem odstavku 259. člena KZ-1, pa tudi znake kaznivega dejanja po 1. odstavku 251. člena KZ-1.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-10, 450, 450/1, 453, 454, 454/2, 494. OZ člen 459, 461, 461/1, 468, 468/1.
spor majhne vrednosti – prekluzija – narok – stvarne napake – jamčevalni zahtevki – grajanje napak
Postopek v sporih majhne vrednosti teče na podlagi pisno izvedenih pravdnih dejanj. Pravdni stranki morata vse navedbe podati v za to predvidenih vlogah (torej v tožbi oziroma odgovoru na tožbo in eni pripravljalni vlogi). Dejstva in dokazi, ki navajata izven teh vlog, se ne upoštevajo.
ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Poleg tožnika je bilo na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.