redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog
Tožena stranka je ukinila tožničino delovno mesto, njeno delo pa razporedila na ostale prodajalke v poslovalnici in regionalno vodjo. Zaradi ukinitve delovnega mesta, ki ga je zasedala tožnica, je prenehala potreba po delu tožnice pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi, zato je bil podan utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu določb prve alineje prvega odstavka in drugega odstavka 89. člena ZDR-1.
ZPP člen 184, 185, 186, 188, 188/2, 189, 317. ZDSS-1 člen 41, 41/4. ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
sodba na podlagi odpovedi - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - pogodba o zaposlitvi za določen čas
Obstoj zatrjevanega poslovnega razloga je potrebno presojati glede na to, za kakšno delo je bila sklenjena odpovedana pogodba o zaposlitvi za določen čas. Ta je bila sklenjena za nadomeščanje odsotne delavke, zato bi bila izpodbijana odpoved pogodbe o zaposlitvi zakonita, če bi iz poslovnih razlogov prenehala potreba po opravljanju dela, ki ga je sicer opravljala zaradi nosečnosti odsotna delavka. Vendar pa se to ni zgodilo, saj se je odsotna delavka že vrnila nazaj na delo k toženi stranki.
Reorganizacija, ki je bila izvedena pred zaposlitvijo tožnice, ne more biti razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki takrat še ni bila sklenjena.
napredovanje v višji plačni razred - sodno varstvo
Tožnik je pri toženi stranki vložil zahtevo za varstvo pravic zaradi napredovanja v višji plačni razred, ker se ni strinjal s pisno oceno "povprečen". Tožnik v tej zahtevi od tožene stranke ni določno zahteval preizkusa ocene pred komisijo v skladu z določbami ZSPJS, zato je potrebno oceno "povprečno" upoštevati kot veljavno in dokončno oceno, ki je tožnik v tem sporu ne more izpodbijati. Glede na število točk in oceno delovne uspešnosti "povprečno" je tožnik v spornem obdobju izpolnjeval pogojev za napredovanje za en in ne dva plačna razreda.
ugovor aktivne legitimacije - spor majhne vrednosti - vložitev pripravljalnih vlog po odgovoru na tožbo
Sodišče prve stopnje je napačno presodilo vsebino odgovora na tožbo in štelo, da navedb v zvezi z ugovorom aktivne legitimacije sploh ni bilo.
Temu ni tako, saj je je tožena stranka navedla, tako kot je povzela v pritožbo: “Tožeča stranka ni upravičenec do vložitve predmetnega zahtevka. Iz listin, ki jih je predložila, ne izhaja, da naj bi tožeči stranki nastala zatrjevana škoda iz naslova ne odprave napak v garancijski dobi.”
Tožena stranka je smela nato v pripravljalni vlogi odgovoriti na navedbe tožeče stranke in ni navajala novih dejstev.
Prvotne kratke navedbe je le dopolnila, kar je smela in bi jo smelo do tega, če ne bi tega sama storila, pripeljati tudi sodišče prve stopnje samo v okviru materialnega procesnega vodstva.
IZVRŠILNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL0083897
URS člen 14, 14/2. ZIZ člen 41, 41/8, 62, 62/2. ZPP člen 19, 19/1, 108, 108/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-5, 339/2-14. ZS člen 3, 3/1.
izvršba na podlagi verodostojne listine - arbitražni sporazum - sporazum o krajevni pristojnosti - ugovor zoper sklep o izvršbi - obrazložen ugovor - zavrženje predloga za izvršbo - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - pristojnost arbitraže - veljavna zakonska ureditev - novela ZIZ-J - sodna praksa - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - enakost pred zakonom
Trenutno veljavna zakonodaja v primeru dolžnikove vložitve obrazloženega ugovora zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine sodišču ne omogoča ustavitve izvršilnega postopka, razveljavitve sklepa o izvršbi in zavrženja predloga za izvršbo niti v primeru, ko se je upnik v predlogu za izvršbo v rubriki „dogovorjena krajevna pristojnost pravdnega sodišča v primeru dolžnikovega ugovora“ skliceval na arbitražni sporazum.
odločba o kazenski sankciji - sprememba sodbe sodišča prve stopnje - odmera kazni - pogojna obsodba - izrečena kazen - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe - dokazna ocena - odvzem premoženjske koristi - izrek sodbe - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med izrekom in razlogi - kršitev kazenskega zakona - uporaba milejšega zakona - posredna izvedba dokaza - meje preizkusa sodbe sodišča prve stopnje - pavšalna zatrjevanja - zmotna ugotovitev dejanskega stanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - kaznivo dejanje zlorabe zaupanja - obseg kaznivosti
Obseg kaznivosti je pri obeh zakonskih opisih enak in tudi kazen je v primeru zastopnika premoženjske koristi drugega pri kaznivem dejanju izneverjanja po 215. členu KZ-1 enako visoko predpisana. Različen je le nomotehnični pristop, ko je pri kaznivem dejanju zlorabe zaupanja po prvem (in ne drugem) odstavku 220. člena KZ zastopnikovo ravnanje inkriminirano v temeljni obliki, vendar z enakim kaznovalnim okvirjem kot tedaj, ko je postalo sestavni del kvalificirane oblike pri sedanjem kaznivem dejanju izneverjanja po drugem odstavku 215. člena KZ-1.
ZVis člen 37, 37/1, 37/2, 63, 63/1, 63/2, 63/3, 63/4. Kolektivna pogodba za dejavnost vzgoje in izobraževanja člen 84. Uredba o dopolnitvi Uredbe o enotni metodologiji in obrazcih za izračun in izplačilo plač v javnem sektorju člen 3. ZDR člen 126, 127.
plačilo razlike plače - predavatelj - obveznost plačila - obračun plače - študijsko leto in obseg predavanj - delovna in pedagoška obveznost - dodatna pedagoška obveznost - osnovna plača - dodatki - plačilo za delo
Študijski proces lahko traja različno dolgo in sicer od 30-42 tednov (37. čl. ZVis). Ker je študijski program tožene stranke vseboval praktično usposabljanje, tožena stranka ni ravnala nezakonito, ko je na podlagi akreditiranega študijskega programa določila, da študijski program traja 40 tednov.
ZVis v 63. čl. določa tedensko in ne letne obveznosti ur neposredne pedagoške obveznosti, zato tožničina plača ni odvisna od tega, koliko tednov traja študijsko leto. Število tednov neposredne pedagoške obveznosti nima vpliva na tožničino plačo, ob predpostavki, da je njihovo število skladno z ZVis, kot je bilo v konkretnem primeru.
ZVis je prav iz razloga raznolikosti neposrednih pedagoških obveznosti in njihove različne zahtevnosti rektorjem oz. dekanom podelil izrecno pooblastilo, da s posebnim predpisom neposredne pedagoške obveznosti natančno določijo. Glede na navedeno zakonsko določbo je tožena stranka (v internem aktu) utemeljeno določila različne vrste neposredne pedagoške obveznosti in njihovo različno vrednost, glede na zahtevnost dela (63/2 čl. ZVis).
Po prvem odstavku 181. člena ZPP je s tožbo mogoče zahtevati ugotovitev obstoja oziroma neobstoja pravice ali pravnega razmerja ali pristnost oziroma nepristnost kakšne listine. Tožnica je z zahtevkom, da se ugotovi, da je tožena stranka tožnici kršila pravice in obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko ji je z odločbo odredila opravljanje del izven opisa delovnega mesta producent II, in sicer opravljanje del popisa denarnih sredstev, terjatev, obveznosti in virov na enoti Skupne dejavnosti in ji odredila odgovornost za natančno ugotovljeno dejansko stanje, pravilno izpolnjene opisne liste ter pravočasno in pravilno opravljen popis, uveljavljala ugotovitev določenega dejstva, ne pa ugotovitve obstoja ali neobstoja kakšne pravice ali pravnega razmerja, zato takšna ugotovitvena tožba ni dopustna in jo je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrglo.
stroški postopka – izrek odločbe o ustavitvi postopka
Ker potni stroški obdolženca in nagrada in potrebni izdatki zagovornika v izreku pravnomočne odločbe o ustavitvi postopka niso bili zajeti, je prvostopenjsko sodišče v izpodbijanem sklepu pravilno odločilo, da nima podlage, da bi pritožniku priznalo stroške iz 7. in 9. točke 1. odstavka 143. člena ZP-1 (tako stališče je zavzelo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 39302/2010-48). Pravilnost take odločitve pritožnik ne more izpodbiti z navedbami, da mu gre pravica do povrnitve stroškov že na podlagi določbe 4. odstavka 144. člena ZP-1, ki po njegovem tolmačenju avtomatično zajema vse nastale stroške. Določba 1. odstavka 145. člena ZP-1 namreč izrecno določa, da sodišče o tem, kdo plača stroške in kolikšni so, odloči v sodbi o prekršku. Slednja je v konkretnem primeru postala pravnomočna, pritožnik pa možnosti pritožbe, v kateri bi lahko izpodbijal odločitev o stroških postopka, ni izkoristil.
prekinitev postopka - predlog za vrnitev v prejšnje stanje
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje praviloma ne vpliva na potek pravde, vendar pa sodišče lahko odloči, da se postopek prekine do pravnomočnosti sklepa o predlogu.
Pri tožnici zaradi cervikalnega in lumbalnega sindroma ter arterijske hipertenzije ni prišlo do takšnih zdravstvenih sprememb, ki bi zmanjševale njeno zmožnost za zagotovitev oz. ohranitev delovnega mesta, na katerega je bila razporejena (delo pomožnega kuharja). Zato v tožničinem primeru ni izkazana zmanjšana delovna zmožnost v smislu III. kategorije invalidnosti iz drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog - sodna razveza - datum prenehanja delovnega razmerja
Tožnik v pritožbi utemeljeno izpodbija zaključek sodišča prve stopnje, da prisojena odškodnina po 118. členu delavcu zagotavlja določeno socialno varnost do nove zaposlitve in da iz tega razloga delavec ni upravičen do nadomestila plače in drugih pravic iz delovnega razmerja za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je sodišče prve stopnje pogodbo o zaposlitvi tožnika razvezalo z dnem odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Takšna odločitev sodišča prve stopnje ni v skladu z uveljavljeno sodno prakso in izniči institut sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po 118. členu ZDR. Zato je pritožbeno sodišče spremenilo sodbo sodišča prve stopnje in razvezalo pogodbo o zaposlitvi z dnem sprejema odločitve sodišča prve stopnje.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Niti ZŠtip niti Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij niti Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izdaje izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno prijaviti začasno prebivališče. Tega tudi ni vseboval javni poziv za dodelitev oz. nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oz. študijsko leto 2012/2013. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - večje število delavcev - program razreševanja presežnih delavcev
Poleg tožnika je bilo na čakanju večje število delavcev, ki jim je bila potem odpovedana pogodba o zaposlitvi iz poslovnega razloga na podlagi določb od 96. do 102. člena ZDR. Sodišče prve stopnje je preuranjeno presodilo, da je bila individualna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga tožniku zakonita, ne da bi razčistilo, kakšen je bil položaj ostalih delavcev na čakanju in ne da bi se opredelilo do tega, ali so se potrebe po delu tožnika in potrebe po delu ostale (večje) skupine delavcev med odpovedjo pogodbe o zaposlitvi tožniku in odpovedjo pogodbe o zaposlitvi ostalim delavcem kakorkoli spremenile.
Ker je izvršitelj stroške v višini 477,48 EUR, ki jih je upnik priglasil kot nadaljnje izvršilne stroške, dobil poplačane iz prejete kupnine za prodano osebno vozilo, sta s tem dolžnika te stroške izvršitelja posredno že plačala izvršitelju, zato jih dolžnikoma v (ponovno) plačilo ni mogoče naložiti. Kljub temu pa je bilo potrebno te stroške odmeriti kot nadaljnje izvršilne stroške.
V postopku v delovnih sporih se stranke oziroma udeleženci ne morejo sporazumeti o krajevni pristojnosti (10. člen ZDSS-1). Izbirna pravica iz prvega odstavka 8. člena ZDSS-1 je določena v korist delavca. Ta ima možnost vložiti tožbo pri sodišču splošne pristojnosti, ali pa pri sodišču posebne pristojnosti.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 111/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - neupravičen izostanek z dela – obveščanje delodajalca - sodna razveza - odškodnina
Tožnica je toženo stranko šele po izteku petih dni, kolikor jih ima delavec na razpolago, da o razlogih za svojo odsotnost obvesti delodajalca v primeru večdnevnega izostanka z dela, obvestila o svoji odsotnosti z dela. S tem je kršila zakonsko določbo 3. alineje 1. odstavka 111. člena ZDR, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Kršitev, ki jo je storila tožnica, ko je delodajalca obvestila o svoji upravičeni odsotnosti le en delovni dan prepozno, je tako majhna, da ni izpolnjen pogoj iz 1. odstavka 110. člena ZDR (nemožnost nadaljevanja dela do izteka odpovednega roka). Zato je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi nezakonita.
duševno zdravje – pridržanje na oddelku pod posebnim nadzorom – hujša nevarnost za življenje in zdravje – duševna motnja – dejansko stanje
Ugotovitev izvedenca, da se „udeleženka ogroža z neurejenim in neustreznim prehranjevanjem“ in navedba svojcev, „da je v zadnjem času možno shujšala, se zanemarila in zase slabo skrbela“, ne daje zadostne podlage, da bi bilo mogoče preveriti utemeljenost zadržanja udeleženke v oddelku pod posebnim nadzorom brez njene privolitve, zato dejansko stanje v postopku na prvi stopnji ni bilo popolno ugotovljeno.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je dejansko bivanje zunaj kraja stalnega prebivališča izkazal s tem, da je lastnik stanovanja v kraju izobraževanja. Zato mu je zakonito priznana pravica do dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča že od dneva priznanja nadaljnjega uživanja Zoisove štipendije.
Pogoj prijavljenosti začasnega prebivališča v skladu z ZPPreb je določila šele novela ZŠtip z dne 2. 7. 2013, ki je v predmetni zadevi seveda ni mogoče uporabiti retroaktivno. Opustitev prijave in posledično nepredložitev dokazila o prijavljenem začasnem prebivališču zato ne pomeni izgube dodatka za izobraževanje zunaj stalnega prebivališča (dodatka za bivanje).