ZPIZ-1 člen 110, 110/7, 110/7-2, 392, 292/1, 427, 427/4. ZPIZ-92 člen 72, 72/2, 72/4, 72/4-2.
vdovska pokojnina - družinska pokojnina
Zgolj na podlagi dopolnitve pokojninske dobe, ki jo je dopolnil tožničin pokojni mož v Republiki Sloveniji, ni mogoče pridobiti pravice do vdovske pokojnine. Za priznanje pravice morajo biti izpolnjeni zakonski pogoji. Tožnica ne izpolnjuje pogojev niti po določbah ZPIZ/92, niti po določbah ZPIZ-1 za priznanje pravice do vdovske pokojnine, zato njen tožbeni zahtevek iz tega naslova ni utemeljen.
ZŠtip člen 3, 26, 30, 30/2. Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij člen 5. ZPPreb člen 25.
Zoisova štipendija - dodatek za bivanje
Tožnik je že z začetkom študijskega leta (na dan 1. 10. 2012) bival na začasnem naslovu, zato je že na ta dan izpolnjeval pogoje za dodelitev dodatka za bivanje v kraju študija. Res je šele 8. 10. 2013 prijavil začasno prebivališče, vendar ZŠtip, Pravilnik o dodeljevanju Zoisovih štipendij ter Pravilnik o dodeljevanju državnih štipendij, ki so veljali v času izpodbijanih odločb, niso zahtevali, da ima štipendist za priznanje dodatka za bivanje prijavljeno začasno prebivališče v kraju izobraževanja, prav tako niso bili predpisani nobeni roki, do kdaj bi bilo potrebno imeti začasno prebivališče urejeno. Navedeno ni izhajalo niti iz Javnega poziva za dodelitev oziroma nadaljnje prejemanje Zoisove štipendije za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013. Zato za šolsko oziroma študijsko leto 2012/2013 tožena stranka ni imela pravne podlage zahtevati od štipendistov potrdila o začasnem prebivališču, in sicer na prvi dan začetka šolskega oz. študijskega leta 2012/2013 oz. najkasneje tri dni po začetku šolskega oz. študijskega leta, zaradi česar tožniku neutemeljeno ni priznala dodatka za bivanje.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - rok za podajo odpovedi
Tožnica je v imenu in za račun tožene stranke podala pisno izjavo o odstopu terjatev, s katero je tožena stranka družbi agencija d.o.o. pripoznala njeno terjatev do tožene stranke, tako po temelju kot po višini, in v kateri je navedeno, da bo tožena stranka družbi agencija d.o.o. dolg poravnala najkasneje do določenega datuma, čeprav tožnica niti po pogodbi o zaposlitvi niti po internem Pravilniku tožene stranke o podpisovanju ni imela pooblastil za podajanje takšnih izjav. S tem je kršila pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja. Zato je obstajal utemeljen odpovedni razlog iz 2. alinee 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Ustavno sodišče Republike Slovenije je z odločbo U-I-85/14-13, odločilo, da je prvi odstavek v zvezi z drugim in tretjim odstavkom 11. člena ZST v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Do odprave ugotovljenega neskladja se 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 uporablja tako, da sodišče oprosti stranko plačila sodnih taks v celoti, čeprav stranka ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, če bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala. Zato je odločitev sodišča prve stopnje o le delni oprostitvi plačila sodnih taks za postopek o pritožbi zoper odločbo sodišča prve stopnje o glavni stvari nad zneskom 100,00 EUR napačna, saj toženec izpolnjuje vse pogoje za taksno oprostitev v celoti.
plača - kilometrina - plačilo za delo - obveznost plačila - dnevnice - regres za letni dopust - bruto - neto
Tožena stranka je odločitev sodišča prve stopnje, ki se nanaša na dnevnice, prerekala le z navedbo, da so bile dnevnice že zajete v dogovorjenem znesku plačila za prevožene kilometre. Ker so tožniki dokazali, da takšen dogovor ni obstajal, je odločitev sodišča prve stopnje o tem, da je tožena stranka tožnikom dolžna izplačati tudi dnevnice, pravilna, saj temelji na določilu 130. čl. ZDR, po katerem je delodajalec delavcu dolžan povrniti stroške, ki jih ima pri opravljanju določenih del in nalog na službenem potovanju.
Prejemki iz delovnega razmerja se pravilno določajo v bruto zneskih. Obračun in plačevanje davkov in prispevkov določa ZDavP-2. Ta določa, da se davki in prispevki obračunajo ob vplačilu, glede na stopnjo davkov in prispevkov v času izplačila, davčna obremenitev pa je odvisna tudi od osebnih razmer zavezanca, ki se spreminjajo. Zato je nepravilno, če izrek sodbe navaja neto zneske, na katere mora tožena stranka obračunati in vplačati davke in prispevke.
Iz zdravstvene dokumentacije ne izhaja, da bi bil tožnik popolnoma nezmožen za delo, odsvetovane so mu bile večje fizične obremenitve. Pri tožniku ni mogoče ugotoviti I. kategorije invalidnosti in stanja po prvi alineji drugega odstavka 60. člena ZPIZ-1, ampak skladno s tretjo alinejo drugega odstavka citirane določbe III. kategorije invalidnosti z delovno in časovno razbremenitvijo pri delu. Zato tožbeni zahtevek na razvrstitev tožnika v I. kategorijo invalidnosti, s priznanjem pravice do invalidske pokojnine, ni utemeljen.
V individualnem delovnem sporu, v katerem uveljavlja delavec plačilo plače in dodatkov, ki delavcu pripadajo za delo v posebnih pogojih, je dokazno breme na delodajalcu, saj izvaja za delavce obračune in razpolaga z vsemi razpoložljivimi podatki in listinami. Tožnik je v tožbi določil znesek po višini ter opredelil dejansko in pravno podlago spornega obračunavanja nadur, zato je bila tožena stranka skladno z določbo 212. člena ZPP dolžna konkretno navesti, s katerimi zneski in zakaj se ne strinja. Tožena stranka ni izpodbijala navedb in dokazov tožnika, da dejansko nadur ni opravil, temveč je le zatrjevala, da bi nadure lahko koristil kot proste ure in je samovoljno prihajal na delo.
Tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0082306
OZ člen 953, 953/1.
izključitev iz zavarovanja - izključitev zavarovalnega kritja - družbenik zavarovanca - materialno pravo - pogodbeno pravo - splošni zavarovalni pogoji
Zavarovalna pogodba s splošnimi pogoji predstavlja materialno pravo in jo je potrebno uporabiti tako, kot je v njej dogovorjeno. Določba 1. odstavka 953. člena OZ izrecno dopušča v okviru pogodbene svobode izključitev posameznih rizikov iz zavarovanja odškodninskih zahtevkov.
Zavarovalno pogodbo s toženo stranko je sklenila družba ..., katere družbenik do višine 50 % je tožnik že od 10. 11. 2008, torej tudi v času škodnega dogodka 29. 1. 2011. Zavarovalno kritje zato ni podano, ker so po določbi 11. točke 3. odstavka 3. člena zavarovalnih pogojev iz zavarovanja izključeni odškodninski zahtevki zavarovanca in njegovih svojcev ter družbenikov zavarovanca ter njihovih svojcev.
dokazovanje – zaslišanje zakonitega zastopnika – sodelovanje v postopku – odsotnost z naroka – upravičena zadržanost – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zdravniško potrdilo – ponoven razpis naroka
Tožena stranka bi ponoven razpis naroka lahko dosegla le, če bi hkrati s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela in zdravniškim potrdilom podala tudi (upravičen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – poškodba očesa – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – vračunavanje izpolnitve – vračunavanje obresti in stroškov – valorizacija delnega plačila
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta očesi različnih barv ter opisanih reakcijah ljudi ni dvoma, da sprememba tožnikove zunanjostipri ljudeh vzbuja opisane reakcije, tožnik pa, kot je izpovedal, zato trpi, zato je odškodnina zaradi skaženosti kot na dlani in jo pritožbeno sodišče tožniku v vtoževani višini 1.000,00 EUR zato prisoja.
obseg zapuščine - predmet dedovanja - denarna sredstva na bančnem računu - negativno stanje - pasivno premoženje - aktivno premoženje - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - ločitev zapuščine - ločeno premoženje
Dedič je odgovoren za zapustnikove dolgove do višine vrednosti podedovanega premoženja. V skladu z 2. členom ZD so lahko predmet dedovanja stvari in pravice, ki pripadajo posameznikom, kar pomeni, da zapuščino lahko predstavlja le aktivno premoženje, torej premoženje, ki ima določeno premoženjsko vrednost, pasiva zapuščine pa se ugotavlja zgolj zaradi ugotovitve vrednosti zapuščine. Zapustnikovi dolgovi torej ne bremenijo zapuščine, ampak dediče osebno.
Pravilno je sodišče prve stopnje pojasnilo, da ločena zapuščina ni predmet dedovanja, ampak se uporablja izključno za poplačilo terjatev tistih upnikov, ki so izposlovali ločitev, ter da se zapuščinski postopek lahko izpelje samo glede tistega dela zapuščine, ki bo morebiti ostala po poplačilu upnikov.
Z ločitvijo nastane položaj, kot da separirana zapuščina sploh ne bi postala zapuščina, ampak bi bila še vedno zapustnikova. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da sta v konkretnem primeru zapuščina pokojnika ter sama dediščina dve ločeni premoženjski masi in je dediščina tisti del zapuščine, ki je dejansko prešel na dediča, medtem ko je zapuščina celotno premoženje zapustnika.
OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0082305
OZ člen 171, 179, 186, 186/1. ZOdvT člen 14, 14/1.
nedopustno ravnanje - pretep - vzrok padca in zdrsa - več povzročiteljev - solidarna odgovornost - soprispevek oškodovanca - dolžnost povrnitve pravdnih stroškov - uspeh strank - sprememba tožbenega zahtevka - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča
Tožnik je bil poškodovan v posledici pretepa s tožencema. In ker je bilo več potencialnih povzročiteljev iste škode, oškodovancu ni bilo treba dokazovati vzročne zveze med ravnanjem vsakega posameznega povzročitelja in nastalo škodo, ampak zgolj obstoj položaja, ki je bil podlaga za uporabo pravila o solidarni odgovornosti
Za pravilnost vročitve po 142. členu ZPP je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
Pisanje se po preteku 15-dnevnega roka pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
novo najdeno premoženje - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - smrt dediča po sklepu o dedovanju - vstopna pravica dediča
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.