ZDR-1 člen 200, 200/3. ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/9.
zavrženje tožbe - odpoved pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - prekluzivni rok - štetje rokov
Iz podatkov v spisu je razvidno, da je tožnica s strani prvotožene stranke prejela pisno odpoved pogodbe o zaposlitvi 25. 11. 2013, zato je od prvega naslednjega dne začel teči 30-dnevni rok iz določbe 3. odstavka 200. člena ZDR-1 za vložitev tožbe, ki se je iztekel 25. 12. 2013. Ta dan je bil praznik božiča, naslednji dan 26. 12. 2013 pa dela prost dan zaradi dneva samostojnosti. Ker je tožnica v sporu vložila tožbo pred sodiščem prve stopnje 27. 12. 2013, tj. prvi delovnik po izteku navedenih praznikov, se šteje, da je v sporu pravočasno uveljavila sodno varstvo v predpisanem zakonskem roku.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/2, 11/3. ZSVarPre člen 28, 28/1, 28/2.
sodne takse - predlog za oprostitev
Ker je tožnik odpovedal pogodbo o zaposlitvi, ni upravičen do denarne socialne pomoči. Zato ni upravičen do oprostitve plačila sodnih taks v celoti.
Tožnik po prenehanju zaposlitve pri toženi stranki nima denarnih prejemkov. Je lastnik osebnega vozila v vrednosti 5.000,00 EUR, vendar se od 31. 5. 2012 do 31. 12. 2014 kot premoženje po ZSVarPre ne upoštevajo osebni avtomobili v vrednosti do višine 8.060,00 EUR. Zato je delna oprostitev sodne takse utemeljena.
Pritožnica se neutemeljeno zavzema za to, da bi moralo sodišče (pri oceni izkazanosti pogojev za izdajo začasne odredbe) izolirano upoštevati samo njene navedbe. Predlagana začasna odredba namreč „ne visi v zraku“, ampak se mora navezovati na to, kar se je v pravdi prej dogajalo. Upnica mora svojo terjatev, če želi doseči izpolnitev prvega zakonskega pogoja za izdajo začasne odredbe, izkazati s stopnjo verjetnosti. Če tega ne stori, je treba to oceniti kot neobstoj zatrjevanega zakonskega pogoja, četudi pri tej oceni pomagajo ugovorne navedbe dolžnika.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - pooblastilo za podajo odpovedi - pooblaščenec
Ukinitev tožnikovega delovnega mesta predstavlja organizacijski razlog v smislu 1. alineje prvega odstavka 88. člena ZDR, na podlagi katerega je tožena stranka tožniku lahko redno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
ZDR-1 ne opredeljuje kroga oseb, ki lahko nastopajo kot pooblaščenec delodajalca. V zvezi s pooblastitvijo oz. pooblastilom ne določa drugih omejitev, razen da mora biti pisno. To velja tudi za izvedbo postopka odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Delodajalčev pooblaščenec ni dolžan predložiti delavcu pooblastila že ob podaji odpovedi, saj se lahko obstoj pooblastilnega razmerja, v katerem je izražena prava volja delodajalca, dokaže tudi v postopku pred sodiščem.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
ZDDO člen 38, 38/1, 38/1-3. ZJU člen 203. ZDR člen 159, 159/3.
določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopust
Iz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine – vmesni sklep – primerna strokovna podlaga – elaborat – pripombe na izvedensko mnenje – pravica do obravnavanja pred sodiščem
Ker sodišče prve stopnje zaradi zmotnega izhodišča, da je bilo doseženo soglasje udeležencev, kako naj se popravi elaborat, ni vsebinsko obravnavalo pripomb pritožnika na izvedeniško mnenje in njegovega odgovora na pripombe četrtega udeleženca, niti jih pri izdelavi dopolnitev izvedeniškega poročila ni upošteval izvedenec, je bila pritožniku kršena pravica do obravnavanja pred sodiščem.
Ob ugotovitvi, da stanovanjska hiša leži na parcelah 21/4, 21/2, 4/2 in da ni vpisana v kataster stavb in zaradi tega etažne lastnine ni mogoče vzpostaviti, poleg tega pa stoji tudi na parceli 21/1, katere izključna lastnica je predlagateljica, nasprotni udeleženec pa tudi ni bil pripravljen izgraditi samostojnega vhoda v mansardo stanovanja, tudi po oceni pritožbenega sodišča je sodišče prve stopnje solastne nepremičnine pravilno razdelilo tako, da je sporne nepremičnine razdelilo glede na izkazan interes predlagateljici.
Za presojo o priposestvovanju služnosti v korist nepremičnine je odločilno, ali so sporni prehod uporabljali prejšnji lastniki te nepremičnine, ne pa, ali so ga uporabljali lastniki drugih nepremičnin.
Tožena stranka ni imela pravne podlage, da sama, na podlagi enostranske pobotne izjave, brez soglasja delavca, pobota svoje (zatrjevane) terjatve do delavca s svojo obveznostjo plačila. Če drži, da je imel tožnik na poti manjše stroške, kot je bil znesek prejetega avansa, ki mu ga je tožena stranka izročila za odrejene službene poti, in presežka avansa tožnik toženi stranki ni vrnil, potem bi tožena stranka lahko zahtevala od tožnika, da te zneske (razliko med prejetim avansom in dejanskimi stroški) vrne (prostovoljno oziroma po sodni poti). Tožena stranka ni imela pravne podlage za to, da je sporne zneske razlike brez soglasja tožnika pobotala z svojo obveznostjo plačila neto plače in zneska dnevnic.
Ker tožena stranka tožniku ni izplačala niti neto plač, dogovorjenih v pogodbi o zaposlitvi, niti dnevnic, ki so bile dogovorjene v pavšalnem znesku, mu je te zneske dolžna izplačati z zakonskimi zamudnimi obrestmi od vsakokratne zapadlosti (prvi dan po zamudi, to je od 19. v mesecu za pretekli mesec) do plačila.
Sodišče prve stopnje odločitve o predlogu za zmanjšanje nujnega deleža pravilno ni oprlo le na ugotovljeno gospodarsko zmožnost kmetije, ampak v skladu z 2. odstavkom 14. člena ZDKG upoštevalo vse okoliščine primera, poleg gospodarske zmožnosti kmetije tudi premoženjske razmere in pridobitno sposobnost dedičev.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnik je bil neupravičeno odsoten z dela. S tem je huje kršil obveznosti iz delovnega razmerja, zato je obstajal utemeljen razlog po 2. alineji 1. odstavka 111. člena ZDR za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
novo najdeno premoženje - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - smrt dediča po sklepu o dedovanju - vstopna pravica dediča
ZD ne pozna instituta ustanovitve dedne pravice za pokojnega dediča. Namesto dediča, ki ni več živ ob izdaji sklepa (tudi dodatnega) o dedovanju, vstopijo njegovi dediči.
Za pravilnost vročitve po 142. členu ZPP je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
Pisanje se po preteku 15-dnevnega roka pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
Ni mogoče sklepati na obstoj pravnega razmerja, kot ga zatrjujeta tožnika. Navedene okoliščine omogočajo t.i. indično sklepanje na takšno razmerje, ki pa se v primerjavi z eksaktnimi trditvami prve toženke, ki so v vsem izkazane tudi z listinami, ki sta jih s podpisom nesporno potrdila tožnika, manj verjetne. Resničnostna vrednost ugovornih trditev je torej večja od tistih, ki jih v svojem predlogu navajata tožnika. Če je tako, ni izpolnjen omenjeni pogoj za izdajo začasne odredbe za poseg v premoženje prve toženke.
pogoji za oprostitev plačila sodne takse – pravnomočnost odločitve o predlogu za taksno oprostitev – predhodno vprašanje
Odločitev o zavrženju vloge za taksno oprostitev formalno sicer predstavlja odločitev o tem predhodnem vprašanju, vsebinsko pa ne. V opisani situaciji je treba pred odločitvijo, ali naj se šteje pritožba za umaknjeno, pretehtati med pomenom ustavne pravice do pritožbe in pomenom instituta pravnomočnosti (sklepa o zavrženju predloga za oprostitev plačila sodne takse) kot ustavne vrednote v smislu pravne varnosti ter vzpostaviti ustrezno ravnovesje med njima.
odškodnina zaradi kršitve pravice do zdravega življenjskega okolja - hrup - prah - vibracije - emisije - škoda, ki presega običajne meje - hrup zaradi tranzitnega prometa - zmanjšanje hrupa s protihrupno zaščito - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti
Sodna praksa je v zelo podobnih odškodninskih primerih zaradi povečanega prometa na tranzitnih cestah sprejela enotno stališče, da mejne, zagotovo pa kritične vrednosti hrupa presegajo običajne meje hrupa, ki ga povzroča cestni promet, in jih je mogoče subsumirati pod pravni standard škode, ki presega običajne meje iz 3. odstavka 133. člena OZ.
Življenje v urbanem okolju sicer res terja od posameznika ustrezno prilagoditev in toleranco do emisij (hrup, vibracije, onesnaženje zraka), vendar pa le do »normalnih« meja. Kadar te emisije presežejo mejne vrednosti, pa je mogoče govoriti o takšnem vplivu na osebnostne pravice posameznika, da je njegova škoda pravno priznana in da je podana tudi odškodninska odgovornost zanjo.
Bistvo ustavno varovane pravice do zdravega življenjskega okolja ni zagotavljanje zdravega življenjskega okolja oseb znotraj stanovanjskih objektov, temveč skrb države za primeren in zdrav življenjski okoliš prebivalcev. Kot pravilno ugotavlja sodišče prve stopnje, protihrupna zaščita na hrup v okolici hiše tožečih strank ni vplivala, njihova stanovanjska hiša pa je spadala v kategorijo s hrupom bolj obremenjenih stavb. Tožeče stranke so bile zaradi prekomernega hrupa zagotovo prikrajšane za življenje v zdravem okolju, tožena stranka pa se zato kljub ustrezno izvedeni protihrupni zaščiti na stavbi tožečih strank svoje odškodninske odgovornosti ne more razbremeniti.
STVARNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0057167
SPZ člen 70. ZPP člen 7, 184, 286. ZNP člen 37.
delitev solastnine – predlagalni nepravdni postopek – prevzemni interes – prekluzija v nepravdnem postopku
V skladu s 184. členom ZPP, ki se na podlagi 37. člena ZNP smiselno uporablja tudi v nepravdnem postopku, lahko stranka tožbo spremeni do konca glavne obravnave, kar smiselno v nepravdnem postopku pomeni, da lahko predlagatelj svoj predlog spremeni do zaključka naroka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO – JAVNA NAROČILA
VSL0081861
ZJN-2 člen 4, 71. OZ člen 631. ZOR člen 612. ZPP člen 155. Uredba o neposrednih plačilih podizvajalcu pri nastopanju ponudnika s podizvajalcem pri javnem naročanju člen 5.
obveznost plačila podizvajalcu – direktna tožba podizvajalca – stroški odgovora na pritožbo – neposredno plačilo podizvajalcu – potrditev računa
Če izvajalec zanika obstoj terjatve podizvajalca do njega (do izvajalca oziroma glavnega izvajalca), in tudi v primeru, če se izvajalec ne izreče o obstoju terjatve podizvajalca, četudi neutemeljeno, po OZ niso izpolnjeni pogoji, da naročnik namesto izvajalcu plača podizvajalcu.
Neposredne obveznosti naročnika, da plača podizvajalcu, po ZJN-2 ni. Če je zakonodajalec želel pri poslih, sklenjenih preko javnih naročil, poseči v sistem pogodbenega prava, in sicer v smer, da bi moral naročnik vedno plačevati tistemu, ki delo dejansko opravi, čeprav s to osebo ni v pogodbenem razmerju, bi moral tako obveznost neposrednega plačila izrecno določiti. Tega ni storil, saj česa takega ZJN-2 ne določa.
Potrditve računa oziroma situacije ni nujno vedno mogoče enačiti s pojmom pripoznave terjatve.
Stroški odgovora na pritožbo praviloma bremenijo neuspešnega pritožnika, saj ima nasprotna stranka pravico (in celo dolžnost) tudi v pritožbenem postopku zagovarjati oziroma braniti svoja stališča, vendar se jih kljub temu presoja z vidika potrebnosti, glede na vsebino vloge.