Nobenega dvoma ni, da je treba stališče, sprejeto v načelnem pravnem mnenju 6. 4. 2012, upoštevati v primerih (ko ponudnik noče skleniti prodajne pogodbe), ki so nastali po objavi načelnega pravnega mnenja. Vendar tega stališča ni mogoče uporabiti v primeru, kot je obravnavani, ko se je stranka zanašala na staro sodno prakso in v skladu z njo uveljavljala sodno varstvo. Po stari sodni praksi je bilo mogoče pred upravnim organom zahtevati odobritev pravnega posla tako, da se predloži sklenjena pogodba oziroma sodba, ki tako pogodbo nadomešča.
zavod - razrešitev - direktor - zakoniti razlog - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - pogodba o zaposlitvi s poslovodno osebo - redna odpoved pogodbe o zaposlitvi
Pristojni organ (svet) tožene stranke (zavoda) ne more razrešiti direktorja iz drugih razlogov, kot tistih, ki so določeni v drugem odstavku 38. člena ZZ in se nanašajo na primere, če direktor sam zahteva razrešitev, če nastane kateri od razlogov, ko po predpisih o delovnih razmerjih preneha delovno razmerje po samem zakonu, če direktor pri svojem delu ne ravna po predpisih in splošnih aktih zavoda ali neutemeljeno ne izvršuje sklepov organa zavoda ali ravna v nasprotju z njimi ter če direktor s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči zavodu večjo škodo ali zanemarja ali malomarno opravlja svoje dolžnosti, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti. Tožnik ni bil predčasno razrešen s funkcije direktorja zavoda iz razloga, ki je določen v drugem odstavku 38. člena ZZ, ampak zaradi nezaupanja, ker mu je bila na seji sveta tožene stranke izglasovana nezaupnica, zato je izpodbijani sklep nezakonit.
V tožnikovi pogodbi o zaposlitvi, sklenjeni za določen čas trajanja mandata, je določeno, da preneha veljati zaradi prenehanja funkcije direktorja. Stranki sta v pogodbi o zaposlitvi določili poseben odpovedni razlog, saj razrešitev tožnika s funkcije direktorja po izrecni pogodbeni določbi pomeni objektivni odpovedni razlog za prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Zato je tožena stranka tožniku utemeljeno podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
dokazovanje – zaslišanje zakonitega zastopnika – sodelovanje v postopku – odsotnost z naroka – upravičena zadržanost – predlog za vrnitev v prejšnje stanje – zdravniško potrdilo – ponoven razpis naroka
Tožena stranka bi ponoven razpis naroka lahko dosegla le, če bi hkrati s potrdilom o upravičeni zadržanosti z dela in zdravniškim potrdilom podala tudi (upravičen) predlog za vrnitev v prejšnje stanje.
povrnitev nepremoženjske škode – višina odškodnine – poškodba očesa – skaženost – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – vračunavanje izpolnitve – vračunavanje obresti in stroškov – valorizacija delnega plačila
Ob ugotovitvi sodišča prve stopnje, da sta očesi različnih barv ter opisanih reakcijah ljudi ni dvoma, da sprememba tožnikove zunanjostipri ljudeh vzbuja opisane reakcije, tožnik pa, kot je izpovedal, zato trpi, zato je odškodnina zaradi skaženosti kot na dlani in jo pritožbeno sodišče tožniku v vtoževani višini 1.000,00 EUR zato prisoja.
ZPP člen 32, 32/2, 32/2-7, 108, 108/4, 481, 481/1, 481/1-2.
samostojni podjetnik posameznik – gospodarski spor – stvarna pristojnost – nepopolna vloga
Zmotno je pritožbeno stališče, češ da gre za gospodarsko zadevo samo v primeru, če sta obe stranki pravni osebi. V skladu z 2. točko 1. odstavka 481. člena ZPP veljajo pravila o postopku v gospodarskih sporih tudi za spore iz pravnih razmerij, ki so nastala med samostojnimi podjetniki posamezniki v zvezi z opravljanjem njihove pridobitne dejavnosti in gospodarskimi družbami.
Predmet izpolnitvenega ravnanja preživljanca na podlagi pogodbe o dosmrtnem preživljanju je dajatev. Stvari in premoženjske pravice kot predmet te dajatve morajo obstajati v trenutku sklenitve pogodbe in morajo biti v njej določene ali vsaj določljive.
Če preživljanec kljub prepovedi razpolaga s svojim premoženjem in ga prenese na drugega ali obremeni, je ta prenos veljaven. Sama prepoved razpolaganja ne vpliva na veljavnost pravnega posla, s katerim se razpolaga. Preživljanec je zaradi neizpolnitve svoje obveznosti dolžan preživljalcu povrniti škodo, ki mu je zaradi tega nastala(1). Pri tem je pripomniti, da slednje ne more zahtevati kar od tistega, v korist katerega je bilo razpolaganje opravljeno(2).
ZDDO člen 38, 38/1, 38/1-3. ZJU člen 203. ZDR člen 159, 159/3.
določitev števila dni letnega dopusta - skrb za otroke - javni uslužbenci - letni dopust
Iz izpodbijane odločitve tožene stranke je razvidno, da je bil tožniku (javnemu uslužbencu) po 38. členu ZDDO (ki je določal, da se delavcu med drugim letni dopust poveča za največ tri dni tudi zaradi delavčevih socialnih in zdravstvenih razmer, kot so kronična in druga daljša bolezen, skrb za otroke do 10 let starosti in druge razmere, v katerih delavec živi) letni dopust povečan v največji možni meri, ki jo je ta člen dopuščal (torej tri dni zaradi skrbi za otroke do 10 let starosti), zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zaključilo, da je bila izpodbijana odločitev tožene stranke zakonita.
predlog za oprostitev plačila sodne takse za revizijo – nepopoln predlog – zavrženje predloga – opomin za plačilo sodne takse – ponoven predlog za oprostitev plačila sodne takse – pravni interes – sodna taksa za izredno pravno sredstvo – odločba Ustavnega sodišča
Ker je sodišče prve stopnje predlog za oprostitev plačila sodnih taks zavrglo kot nepopoln, ker na poziv tožnik ni predložil dokazila, to še ne pomeni, da nima pravnega interesa, da ponovno vloži predlog potem, ko je dobil opomin za plačilo sodne takse. Pomembno je, da je dal predlog pred iztekom roka za plačilo sodne takse in da je sedaj predlog popoln.
Tožnica realnega (obstoječega) premoženja, ki bi nudilo preživninske zmožnosti, nima. Zaradi dejstva, da naj bi avgusta rodila dojenčka, pa vsaj za čas nege dojenčka ni mogoče govoriti niti o njenih pridobitnih zmožnostih. Potencialne pridobitne zmožnosti so torej odrinjene bistveno preveč v prihodnost, da bi jih bilo mogoče upoštevati v tej preživninski pravdi; marveč bodo upoštevne lahko le kot spremenjene razmere v (neizogibni) novi pravdi nekoč v (bližnji) prihodnosti. Takšnemu (neljubemu) sklepu v tej pravdi ni mogoče ubežati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO – ODVETNIŠTVO
VSL0078997
ZOdvT Tarifna številka 3100, 3101.
pravdni stroški v nepravdnem postopku - nagrada za postopek
V nepravdnem postopku, kjer je dejavnost odvetnika omejena na postavitev zahtevka in na prejem odločbe, se nagrada po tarifni številki 3100 ZOdvT zniža ob upoštevanju količnika 0,8.
Za normalno bivanje v stanovanjskih prostorih je potrebna topla voda, kar še posebej velja za tožnika, glede na njegovo starost in izkazane zdravstvene težave, zato odklop tople vode za tožnika lahko predstavlja nevarnost nastanka nenadomestljive škode, ki bi mu lahko nastala na njegovem zdravju.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog - sodna razveza - odškodnina
Tožena stranka ni dokazala, da je obstajal utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 88. člena ZDR za izpodbijano redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga. Tožena stranka je tožniku odpovedala pogodbo o zaposlitvi zato, ker ni hodil na delo. Zato je redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga nezakonita.
povrnitev nepremoženjske škode – telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem – duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti – predhodne zdravstvene težave – strah pred vožnjo – tuja nega in pomoč – pomoč družinskih članov – pravdni stroški – plačilo predujma za izvedenca
Ugovori, ki jih je pritožnica postavila v zvezi z višino odškodnine, prisojeno za posamezne oblike nepremoženjske škode, so premalo konkretni in že zato neupoštevni. Popolnoma enako velja tudi za pritožbeno sklicevanje na posamezne judikate. Pritožnica namreč ne uspe pojasniti, v čem so njihove stične točke z obravnavanim primerom oziroma v katerih pravno-relevantnih okoliščinah naj bi podobnost (primerljivost) obstajala.
Znesek 5,69 EUR predstavlja ustrezno višino urne postavke za tujo pomoč. Pritožbeno navajanje, da storitev v primeru, ko jo izvajajo družinski člani, ni obremenjena z davščinami in pokrivanjem stroškov organiziranja socialno varstvenih storitev s strani tretjih oseb, seveda drži. Vendar tožena stranka konkretno ne pojasni, v kakšni meri naj bi bil zato omenjeni znesek neustrezen (skratka ne obrazloži, katere davščine oziroma stroški in v kakšni višini naj bi bili vanj vključeni, ampak to (bolj ali manj) „domneva“). Bolj pomembno je, da omenjeni znesek ne odstopa bistveno od zneskov, ki jih sodna praksa priznava kot urno postavko za tujo pomoč.
Za pravilnost vročitve po 142. členu ZPP je odločilno, ali je naslovnik prejel obvestilo.
Pisanje se po preteku 15-dnevnega roka pusti v naslovnikovem nabiralniku zato, da se zagotovi čimvečja dejanska verjetnost, da se bo naslovnik kljub načinu vročitve (fikcija) res seznanil s pisanjem.
DELOVNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VDS0013422
ZDR člen 184. OZ člen 153, 179, 179/2.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - vojak - streljanje z avtomatsko puško - nevarna dejavnost - odmera višine odškodnine - nepremoženjska škoda - telesne bolečine in nevšečnosti
Tožnik je utrpel trenutno srednje hudo telesno bolečino, ko je zračni val pri streljanju z avtomatsko puško z razdalje 30 centimetrov prišel do desnega sluhovoda tožnika in ga je uho zaznalo kot pok. Občasne lahke bolečine je imel tožnik še približno 15 mesecev. Poleg tega je trpel nevšečnosti v zvezi z zdravljenjem, saj je moral takoj po poškodbi iskati zdravniško pomoč, bil je v bolnišničnem zdravljenju, kasneje pa je moral še velikokrat na obisk k zdravniku. Zato je tožnik iz naslova prestanih telesnih bolečin in nevšečnosti upravičen do pravične denarne odškodnine v znesku 2.300,00 EUR.
V praksi in teoriji ni sporno, da gre v primeru, ko je predloženo premalo število vlog, za pomanjkljivost, ki vodi k zavrženju vloge po 5. odstavku 108. člena ZPP. Ker gre za izrazito rigorozno posledico te pomanjkljivosti, se seveda zastavlja vprašanje, ali ne gre pri tem za nesorazmeren poseg v strankino pravico do sodnega varstva (23. člen Ustave).
Namen določbe je jasen: stranke naj poskrbijo za to, da bo sodišče lahko nudilo sodno varstvo (tudi) v skladu s pravico nasprotne stranke do izjave in v ustrezno koncentriranem postopku. Zato morajo stranke gradivo pripraviti tudi v skladu z zahtevo iz 106. člena ZPP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE - USTAVNO PRAVO
VSL0023183
EKČP člen 6, 6/3, 6/3-c. URS člen 29, 29-2. ZKP člen 12, 12/1, 68, 68/1.
pravica do poštenega sojenja - pravna jamstva v kazenskem postopku - zagovornik - pravica do proste izbire zagovornika - soobdolženec kot zagovornik - kolizija interesov
Pravica obdolženca do zagovornika po lastni izbiri ni absolutna.
Sodišče je dolžno omogočiti pravico do proste izbire zagovornika v razumnih mejah; v vsakem konkretnem primeru mora presoditi, ali in v kakšni meri omejitev te pravice vpliva na obsojenčevo pravico do obrambe in ali je v sorazmerju z zagotavljanjem učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
Situacija, ko je obdolženec v istem kazenskem postopku hkrati zagovornik soobdolženca, predstavlja kolizijo interesov, zaradi katere ni mogoče zagotoviti poštenega in učinkovitega izvajanja kazenskega postopka.
Ustavno sodišče RS v odločbi U-I-85/14 z dne 10. 7. 2014 ugotovilo, da je 1. odstavek v zvezi z 2. in 3. odstavkom 11. člena ZST-1 v neskladju z Ustavo v delu, ki ne omogoča, da sodišče oprosti stranko plačila sodne takse v celoti, ko ne prejema denarne socialne pomoči na podlagi odločbe pristojnega organa, čeprav bi bila do denarne socialne pomoči upravičena, če bi vlogo podala.
začasna odredba - verjetnost obstoja terjatve - pravica do izjave - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - začetek teka zastaranja
Kljub temu, da se v postopku za izdajo začasne odredbe odloča na podlagi verjetnosti, mora sodišče vsebinsko obravnavati vse relevantne, dokazno podprte ugovorne navedbe tožene stranke.