upravni spor - dopustnost upravnega spora - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - upravna izvršba - odlog izvršbe
S tem, ko tožnikovemu predlogu za odlog izvršbe ni bilo ugodeno, je bilo odločeno le o tem, da se izpolnitev odrejene obveznosti ne odloži. Z izpodbijanim sklepom se odločitev, vsebovana v izvršilnem naslovu, ne spreminja in zato z njim v tožnikovo pravico, obveznost oziroma pravno korist ni poseženo.
V skladu s prakso SEU je, da se v tovrstnih primerih tožniku ne prizna pravica do odbitka vstopnega DDV iz navedenih računov, ki so neverodostojne knjigovodske listine, ker ni izkazana dobava blaga oz. opravljene storitve s strani izdajateljev računov in gre za fiktivne posle, tožniku pa se, glede na navedene objektivne okoliščine, ki so tudi v neobičajnem poslovanju, tudi po mnenju sodišča nedvomno lahko očita, da je vedel ali da bi moral vedeti, da sodeluje pri transakcijah, ki pomenijo zlorabo pravic iz naslova DDV.
Tožnik sicer meni, da zamenjan vrstni red podatkov še ne pomeni spremembe obrazca, vendar pa sodišča takšnega tožnikovega ugovora ne more sprejeti, saj so določbe Uredbe in Javnega razpisa zahtevale točno določeno obliko prijavnega obrazca, vloga tožnika, ki je bila vložena na drugačnem obrazcu od prepisanega, pa je bila pravilno zavržena. Spremembe razpisne dokumentacije tik pred objavo javnega razpisa so narejene ravno z namenom onemogočitve favoriziranja tistih udeležencev razpisa, ki bi lahko prišli do razpisne dokumentacije že pred njegovo objavo.
ZZZDR člen 106, 106/1, 141, 146. ZUP člen 7, 9. Konvencija o otrokovih pravicah člen 9, 9/2, 12.
posvojitev otroka - soglasje staršev - načelo zaslišanja stranke - koristi otroka
Tožnica je v izjavi navedla, da se strinja s posvojitvijo mladoletnih otrok, kar pomeni, da same oddaje v posvojitev ni z ničemer pogojevala. Izbira družine, v kateri bo otrok posvojen, pa je v pristojnosti centrov za socialno delo, ki pri tem upošteva koristi otrok.
Iz listin upravnih spisov dejansko ne izhaja, da bi bila starša (tudi tožnica) na pravico, da lahko prekličeta soglasje, opozorjena. Takšna kršitev pa ni bistveno vplivala na pravilnost odločitve, ker iz samega spremljanja dolgoletnega rejniškega postopka izhaja, da tožnica v vseh teh letih ni imela dejanskega interesa, da bi z otrokoma vzdrževala stike, ne glede na njene tožbene navedbe, da ji je to preprečeval slab partnerski odnos do očeta otrok.
davek od dobička pravnih oseb - DDV - cenitev davčne osnove - ocena davčne osnove
Davčna zavezanka je izdajala račune, ki niso vsebovali vseh predpisanih sestavin, oziroma za obdobje od 1. 9. do 31. 12. 2000 računov sploh ni predložila. Prav tako ni predložila evidenčnih kartonov vseh kandidatov, kar pomeni, da poslovne dokumentacije ni vodila ustrezno in na način, ki je določen s predpisi. Zato je prvostopni organ utemeljeno pristopil k oceni davčne osnove, v skladu z določbo 1. odstavka 68. člena ZDavP-2.
upravni spor - litispendenca - tožba iste stranke v isti zadevi - predhodno vložena tožba zaradi molka organa - zavrženje tožbe
Po uradnih podatkih sodišča je tožnik zoper isto davčno odločbo, kot jo izpodbija v tem upravnem sporu, že vložil tožbo zaradi molka organa druge stopnje o pritožbi. Iz podatkov zadevnega sodnega spisa sledi, da pri tožbi vztraja tudi po tem, ko je (bila) izdana drugostopna odločba. V konkretnem primeru gre torej za tožbo iste stranke v isti zadevi, v kateri je postopek s tožbo že v teku. Sodišče je zato, ob primerni uporabi določb 189. člena ZPP v zvezi z 22. členom ZUS-1, tožbo zavrglo. Glede na to, da je pravočasno vložena, pa bo njene razloge upoštevalo pri odločanju o prvi vloženi tožbi.
Po določbi 7. točke 1. odstavka 36. člena ZUS-1 sodišče v predhodnem preizkusu tožbe le-to s sklepom zavrže, če je bila zoper upravi akt, ki se z njo izpodbija, mogoča pritožba, pa ta sploh ni bila vložena ali je bila vložena prepozno.
Tožnik bi lahko v teh postopkih, glede na vrsto dejavnosti, ki jo opravlja, ob izpolnjenih zakonskih pogojih konkuriral tudi sam in na ta način varoval (v primeru izpolnjevanja pogojev) svoje na zakon oprte koristi.
nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - vračilo neutemeljeno plačanega nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča - aktivna legitimacija
Ker tožnici – občini nobeden od veljavnih pravnih predpisov ne daje pravice, da bi kot stranka ali stranski udeleženec sodelovala v postopku odmere nadomestila za uporabo stavbnega zemljišča, tožnica tudi nima pravice vlagati pravnih sredstev oziroma zahtevati sodno varstvo zoper odločbe v zvezi z nadomestilom za uporabo stavbnega zemljišča.
denacionalizacija - vrnitev nepremičnine v naravi - ovira za vračilo v naravi - zazidano stavbno zemljišče
Iz izpodbijane odločbe in upravnega spisa nedvomno izhaja, da je predmetno zemljišče pozidano, saj na njem stoji del hotela F., kar predstavlja oviro za vrnitev zemljišča upravičencu v naravi.