• Najdi
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>
  • 681.
    UPRS Sodba I U 703/2023-26
    17.4.2025
    UP00089259
    ZDoh-2 člen 97. ZDPN-2 člen 16, 16/2.
    dohodnina - davek iz dobička od kapitala - odsvojitev vrednostnih papirjev - sprememba premoženjskega stanja - razveljavitev pogodbe - naknadno odpadla pravna podlaga - zahteva za vračilo plačane dohodnine
    Ni podlage za odmero davka od dobička iz kapitala, če se zaradi kasnejših pravno upoštevnih okoliščin v zvezi s sklenjeno pogodbo o odsvojitvi poslovnega deleža vzpostavi stanje, kot da prodaje (odsvojitve) ni bilo. V primeru (delne) realizacije takšne pogodbe, je treba pri njeni razveljavitvi vzpostaviti stanje, kot je obstajalo, preden je bila pogodba sklenjena in izpolnjena, tj. za prodajalca mora razveza za nazaj vzpostaviti ne le obveznost vračila morebiti prejete kupnine, ampak tudi njegov položaj lastnika oziroma imetnika predmeta odsvojitve. Ne sodijo pa v ta okvir ponovne prodaje istih stvari ali premoženjskih pravic med istima pogodbenima strankama, saj pravni posel učinkuje od sklenitve dalje (ex nunc), zaradi takšnih učinkov pa je nepomembno, ali ga stranka v dejanskem pogledu dojema kot vzpostavitev nekdanje premoženjske situacije.
  • 682.
    UPRS Sklep I U 602/2025-15
    17.4.2025
    UP00086405
    ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
    mednarodna zaščita - samovoljna zapustitev azilnega doma - domneva umika prošnje - zavrženje tožbe
    Sodišče ugotavlja, da tožnik v času odločanja ne izkazuje pravnega interesa za vodenje upravnega spora. Tožnik se naroka dne 15. 4. 2025 kljub vabilu na zaslišanje ni udeležil, pooblaščenka tožnika pa je v zvezi s tem pojasnila, da tožnika ni uspela dobiti in da je na podlagi uradnih poizvedb ugotovila, da se od dne 13. 4. 2025 ne nahaja več v prostorih azilnega doma. Navedeno pa je dne 16. 4. 2025 (in tudi dne 17. 4. 2025) potrdila tudi pooblaščenka tožene stranke. Glede na nesporne okoliščine, da je tožnik samovoljno zapustil azilni dom in da se ne ve, kje se nahaja, sodišče presoja, da tožnik očitno nima namena počakati na odločitev sodišča o njegovi tožbi zoper odločbo, s katero je bila njegova prošnja za mednarodno zaščito zavrnjena kot očitno neutemeljena, in na dokončanje postopka, zaradi česar ne izkazuje pravnega interesa za upravni spor.
  • 683.
    UPRS Sklep I U 623/2025-11
    17.4.2025
    UP00086148
    ZUS-1 člen 32, 32/2. ZEKom-2 člen 192, 192/3.
    inšpekcijski nadzor - telekomunikacije - sprememba pogojev - obvestilo o spremembi - začasna odredba - težko popravljiva škoda - trditveno in dokazno breme - načelo sorazmernosti
    Takojšnja realizacija izpodbijane odločbe bi v primeru, da bi se kasneje tekom sodnega postopka izkazalo, da je le ta nezakonita za tožnika nedvomno pomenila ireverzibilno posledico. Tožnik namreč navaja, da če bi naročniki, ki so podvrženi njegovemu obvestilu, izkoristili odstopno upravičenje, bi to zanj pomenilo nepovratno izgubo. Ta se odraža v tem, da bi vsak naročnik, ki bi odstopil od pogodbe in bi odšel h konkurenčnemu operaterju, bil zanj "izgubljen". Tudi v primeru uspeha v tem postopku, tožnik nima "sredstva", da bi ga "prisilil" v nadaljevanje naročniškega razmerja z njim. Obvestilo tožnika naročnikom z dodatno možnostjo enostranske odpovedi pogodbe brez stroškov, tudi po presoji sodišča pomeni za tožnika poslovno tveganje, saj odpira možnost nenadne odpovedi naročnin. Takšno ravnanje bi lahko povzročilo nepopravljivo poslovno škodo. Če bi sodišče kasneje ugotovilo nezakonitost akta, prvotnega poslovnega položaja ne bi bilo mogoče več vzpostaviti, saj je odločitev uporabnikov o odpovedi enostranska in dokončna
  • 684.
    UPRS Sodba II U 160/2024-21
    17.4.2025
    UP00086116
    Odvetniška tarifa (2015) člen 7.
    brezplačna pravna pomoč - odmera nagrade in stroškov odvetnika - kaznivo dejanje - število dejanj
    Ker mora torej zagovornik obrambo obdolženca pripraviti za vsako posamezno očitano (in ne zgolj za vsako kaznivo) dejanje, ki se obravnavajo v enotnem kazenskem postopku, se skupna vrednost storitve za zagovarjanje v takšnem primeru zviša za drugo in vsako nadaljnje očitano dejanje za 25 %, vendar največ za 100 %.
  • 685.
    UPRS Sodba III U 163/2021-14
    16.4.2025
    UP00085059
    ZUSDDD člen 1, 1č. ZUP člen 214.
    dovoljenje za stalno prebivanje - državljani držav naslednic nekdanje SFRJ - pogoji za izdajo dovoljenja - dejansko življenje v RS - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb upravnega postopka
    Ključno je, da ne prvostopenjski in niti drugostopenjski organ ni navedel in pojasnil vsebine določb 1.č člena ZUSDDD, ki urejajo prav pojem dejanskega življenja v RS in (v tretjem odstavku) tudi (razloge za tisto) upravičeno odsotnost tujca iz RS, ki ne pomeni prekinitve dejanskega življenja v RS. Kakšne zakonske določbe so bile uporabljene pri zaključku, da tožnikova odsotnost iz RS ni bila upravičena in da pogoj dejanskega življenja ni izpolnjen, oziroma kakšna je sploh vsebina za odločitev relevantnih zakonskih določb, torej niti iz drugostopenjske odločbe ni razvidno. Zato tudi ni razvidno, na podlagi kakšnih pravnih določb sta upravna organa presodila v postopku podane tožnikove navedbe in ugovore ter predlagane oziroma izvedene dokaze.
  • 686.
    UPRS Sodba I U 155/2025-10
    15.4.2025
    UP00086406
    ZBPP člen 30, 30/10, 30/11, 43, 43/2.
    brezplačna pravna pomoč - zamenjava odvetnika - neupravičeno dodeljena brezplačna pravna pomoč - razlogi na strani upravičenca
    Sodišče sodi, da je odvetnica zahtevo za razrešitev dolžnosti izvajanja BPP tožniku podala prepozno. Podala jo je ne le po tem, ko je storitev BPP, za katero je bila postavljena tožniku z odločbo Bpp 298/2021 z dne 28. 9. 2021, že opravila (to je 23. 4. 2024, ko je toženi stranki vrnila podpisano napotnico, glej prvi odstavek 40. člena ZBPP), ampak celo po tem, ko je toženi stranki poslala dopolnjen stroškovnik, o katerem je slednja odločila s sklepom z dne 19. 9. 2024. Zahtevo za razrešitev na podlagi enajstega odstavka 30. člena ZBPP je namreč podala šele dne 1. 10. 2024, kar med strankama niti ni sporno, saj temu dejstvu ne ugovarjata. Po sami naravi stvari pa postavljeni odvetnik svoje razrešitve iz razlogov na strani upravičenca ne more zahtevati po tem, ko je storitev BPP, za katero je bil postavljen z odločbo tožene stranke, že opravil. Sodišče tako sodi, da je tožena stranka, ker ni (pravilno) uporabila določbe prvega odstavka 40. člena ZBPP, nepravilno uporabila določbo enajstega odstavka 30. člena ZBPP in odvetnico razrešila po tem, ko je razmerje BPP med odvetnico in tožnikom že prenehalo, saj je storitev BPP že opravila.
  • 687.
    UPRS Sodba I U 529/2025-49
    15.4.2025
    UP00085958
    ZUP člen 253, 273, 273/2, 273/2-7.
    stavbno zemljišče - nadomestilo za uporabo - obrazložitev odločbe - reformatio in peius
    Glede na gramatikalno razlago določbe drugega odstavka 253. člena ZUP lahko organ odloči le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ in je s pritožbo izpodbijan. Da pa je v obravnavanem primeru organ druge stopnje določil NUSZ le v obsegu 1516,00 m2, bivše parcele 359/17 k.o. ..., pa sodišče zaradi pomanjkljive obrazložitve, lege tangiranih parcel, ne more preizkusiti oziroma že obseg odločitve (1725,00 m2) kaže, da ni odločil le o delu, o katerem je odločil prvostopenjski organ (1516,00 m2). Nezmožnost preizkusa odločitve pa je bistvena kršitev pravil postopka iz 7. točke drugega odstavka 273. člena ZUP.
  • 688.
    UPRS Sodba II U 226/2023-13
    15.4.2025
    UP00085866
    ZBPP člen 30, 30/6.
    brezplačna pravna pomoč - odmera stroškov zastopanja - nagrada in stroški odvetniku - stroški odvetnika - upravičenec do brezplačne pravne pomoči - odvetniška storitev
    Med strankami ni sporno, da se je tožnik zglasil v pisarni odvetnice, nakar je zaradi nestrinjanja z vsebino posveta pisarno predčasno zapustil. Prav tako ni sporno, da je odvetnica izdelala pisno pravno mnenje, ki je bilo tožniku v ponovnem postopku (po razveljavitvi prvotnega sklepa s strani naslovnega sodišča) posredovano s strani tožene stranke. Po presoji sodišča je tako utemeljen zaključek tožene stranke, da je odvetnica opravila storitev pravnega svetovanja tožniku (t. j. ustni posvet v njeni pisarni in izdelava pisnega pravnega mnenja), zaradi česar je upravičena do nagrade.
  • 689.
    UPRS Sodba II U 183/2022-11
    15.4.2025
    UP00088299
    URS člen 14, 14/2.
    sofinanciranje iz javnih sredstev - razpisni pogoj - diskriminatorna obravnava
    Položaj tožeče stranke, ki je v Republiki Sloveniji ob oddaji vloge že poslovala preko registriranega sedeža, v bistvenem ni enak položaju tujih vlagateljev iz drugih držav članic, ki v Republiki Sloveniji pred oddajo vloge na javnem razpisu (še) niso poslovali preko ustanovljenih poslovnih enot ali podružnic. Slovenski podjetniški sklad je zato obe skupini vlagateljev, da bi v največji možni meri dosegel cilje javnega razpisa, upravičeno razlikoval pri določitvi pogoja v točki 2.3. javnega razpisa.

    Pri zagotavljanju enakosti položaja strank velja tudi po stališču ustaljene sodne prakse, da se enakopravno med seboj obravnavajo primerljivi položaji. Tako v danem primeru določenih pogojev za domače in tuje prijavitelje, ki kandidirajo na razpisu, ne gre za primerljive položaje, ravno zaradi odsotnosti registriranih enot tujih pravnih oseb v Republiki Sloveniji, zaradi česar tudi ne gre za diskriminacijo tožnika v primerjavi s tujimi podjetji, ki so kandidirala na razpisu, saj v osnovi ne gre za položaje, ki bi jih lahko primerjali.
  • 690.
    UPRS Sodba II U 243/2023-13
    15.4.2025
    UP00086426
    ZOA člen 6, 6/2, 6/2-5, 20, 20/3, 21, 21/1, 21/2. ZUP člen 214, 214/1.
    osebna asistenca - mnenje komisije - obrazloženost odločbe - pomanjkljivo obrazložena odločba
    Prvi in drugi odstavek 21. člena ZOA izrecno določata, da je komisija (le) izvedenski organ, ki izdela mnenje o vsebini in številu ur osebne asistence, ni pa tista, ki v zadevi odloča. Odloča namreč vedno pristojni organ z odločbo, ki mora biti obrazložena v skladu s standardi, ki jih določa 214. člen ZUP.
  • 691.
    UPRS Sodba I U 121/2022-13
    15.4.2025
    UP00086407
    ZPPreb-1 člen 21, 21/3.
    prebivališče - stalno prebivališče - središče življenjskih interesov - odjava bivališča
    Glede na določbo 3. točke 2. člena ZPPreb-1 je ključno, da tožnik živi in dela drugje, to je na naslovu v tujini. Zgolj cilj, ki ga zasleduje, da bi namreč nekoč živel na naslovu v ..., pogoja dejanskega bivanja še ne izpolnjuje. Torej ni izpolnil niti prvega od kumulativno določenih zakonskih pogojev za prijavo stalnega prebivališča.
  • 692.
    UPRS Sodba I U 96/2022-9
    15.4.2025
    UP00087177
    ZTuj-2 člen 37, 37/2, 55, 55/1, 55/1-6.
    tujci - enotno dovoljenje za prebivanje in delo - domneva nepodrejanja pravnemu redu rs - odločba o prekršku
    Sodišče opozarja, da toženka nima pooblastil, da bi smela interpretirati odločitev prekrškovnega organa preko meja prekrška, kot ga je ugotovil in sankcioniral prekrškovni organ. Zato nima pooblastil, da sama presoja olajševalne in obremenilne okoliščine storjenega prekrška. Tehtanje teh je v pristojnosti prekrškovnega organa, ki pa je tožniku izrekel najnižjo predpisano globo. Toženka je zato s presojo "oteževalnih" in "olajševalnih" okoliščin prekrška presegla pooblastilo iz 6. člena ZUP o prostem preudarku. Zaradi napačne uporabe določb o prostem preudarku, pa ni odgovorila na tožbene ugovore tožnika glede izrečene najnižje globe in s tem v povezavi njegovih ravnanj po storitvi prekrška.
  • 693.
    UPRS Sklep I U 1524/2022-19
    15.4.2025
    UP00085959
    ZUP člen 219. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3, 36/1-4.
    razlastitev - delna odločba - pravni interes - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - zavrženje tožbe
    Tožena stranka je v izpodbijani delni odločbi v zadostni meri pojasnila zakaj je izdala delno odločbo in v katerem delu zahtevka razlastitvene upravičenke (MOL) še ni odločila (o ugasnitvi hipoteke). V tem delu zahtevek razlastitvene upravičenke (stranke z interesom) še ni zrel za odločitev. Tožniku je organ v obrazložitvi izpodbijane delne odločbe tudi pojasnil, da z izpodbijano odločbo o ugasnitvi hipoteke na obeh nepremičninah še ni odločeno.

    Tožnik s tožbo zoper dve točki izreka izpodbijane delne odločbe ne varuje svojega pravnega položaja ali pravne koristi, zato je sodišče tožbo v tem delu zavrglo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1. Bistvo pravnega interesa je namreč v tem, da temelji na materialnem predpisu, ki ga je treba uporabiti pri odločanju v konkretni upravni stvari. Zato tožnik svojega pravnega interesa ne more utemeljiti s sklicevanjem na pravice oziroma koristi, ki jih materialni predpisi urejajo.

    S III. in IV. točko izreka izpodbijane odločbe tožena stranka ni odločila o usodi tožnikove hipoteke niti ni odločila o stroških postopka. Izrecno je odločila, da bo o teh dveh vprašanjih odločeno posebej. To pomeni, da v III. in IV. točki izreka izpodbijane delne odločbe ne gre za dokončni upravni akt, s katerim bi bilo odločeno o neki pravici, obveznosti ali pravni koristi (glede na določbo 2. člena ZUS-1).
  • 694.
    UPRS Sodba II U 410/2022-24
    14.4.2025
    UP00088139
    Uredba o izvajanju ukrepa naložbe v osnovna sredstva in podukrepa podpora za naložbe v gozdarske tehnologije ter predelavo, mobilizacijo in trženje gozdarskih proizvodov iz Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2014-2020 (2015) člen 90d, 90d/1, 90d/1-13, 90e.
    nepovratna sredstva - soglasje za priključitev - prodaja električne energije - sončna elektrarna - javni razpis
    Namen pogojev javnega razpisa je v zagotovitvi enakega obravnavanja vseh prijaviteljev in onemogočanja samovolje pri odločanju. Neupoštevanje pogojev bi pomenilo neenako obravnavanje drugih prijaviteljev, ki so spoštovali pogoje razpisa. Zaradi takšne narave postopka morajo vlagatelji izpolnjevanje pogojev izkazovati že ob vložitvi vloge (oz. v daljšem roku, če tako izhaja iz Javnega razpisa) in to z dokazili, ki so eksplicitno navedena v Javnem razpisu oz. Uredbi.
  • 695.
    UPRS Sodba IV U 61/2021-21
    14.4.2025
    UP00088210
    ZIKS-1 člen 98a, 98a/2. ZUP člen 214, 214/1, 214/1-2, 237, 237/2, 237/2-7.
    kazen zapora - obsojenec - premestitev v prostore s strožjim režimom - razlogi za premestitev - nedovoljena tožbena novota - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
    Sodišče sodi, da tožnik utemeljeno opozarja, da je odločba pomanjkljivo obrazložena. Sodišče namreč ugotavlja, da niti iz izpodbijane odločbe niti iz drugostopenjske odločbe ne izhaja, katero konkretno je tisto vedenje, ki ga organ v zvezi z uradnim zaznamkom z dne 12. 2. 2021 ovrednoti kot žaljive pripombe osebno zoper medicinsko sestro in glede njenega opravljanja delovnih nalog. Gre za splošne izraze, izostal pa je opis konkretnega vedenja, ki ga je upravni organ štel kot tako žaljivega, da ga je umestil pod pojem vedenja, ki je huje moteče. Navedeno stališče sodišča velja tudi za navedbe v izpodbijani odločbi, da je tožnik tudi ob drugih priložnostih podajal žaljive pripombe in opazke, uperjene zoper osebnost medicinske sestre. Glede slednjih očitkov pa je utemeljena tudi tožbena graja, da organ prve stopnje ni razkril dokazov, na katerih te ugotovitve temeljijo.

    Stopnja tveganja, ki utemeljuje namestitev tožnika v poseben strošnji režim, ni podana. Sodišče ocenjuje, da je upravni organ pravno normo nepravilno uporabil glede na ugotovljeno dejansko stanje (tikanje, smeh), kar pomeni, da je v tem delu podan izpodbojni razlog.
  • 696.
    UPRS Sodba in sklep I U 163/2022-30
    14.4.2025
    UP00085952
    GZ člen 3, 3/1, 3/1-33, 66, 82. ZIN člen 7.
    inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - nelegalna gradnja - načelo sorazmernosti
    Balkon s stopnicami in nadvišanje objekta so prizidave in ne ločeni objekti, ki bi jih organ lahko samostojno obravnaval, saj so funkcionalen del osnovnega stanovanjskega objekta (33. točka 3. člena GZ). Z navedenima posegoma je bil stanovanjski objekt dozidan v horizontalni in vertikalni smeri, s čimer se je povečala velikost objekta in spremenil izgled.

    Gradnja objekta, ki se od gradbenega dovoljenja bistveno razlikuje, pomeni gradnjo, za katero gradbeno dovoljenje ni bilo izdano, torej nelegalno gradnjo. Neskladna gradnja pa, da gre za gradnjo, za katero je bilo gradbeno dovoljeno izdano, torej za gradnjo, ki vsaj po bistvenih lastnostih ustreza izdanemu gradbenemu dovoljenju. Torej možna so odstopanja od gradbenega dovoljenja, vendar ne, kolikor se zunanje meje stavbe, določene v gradbenem dovoljenju povečajo, kot je v obravnavanem primeru posledica obeh prizidav.

    Za nelegalen objekt materialni predpis, torej GZ določa en sam ukrep, to je ustavitev gradnje ter njeno odstranitev (z vzpostavitivjo v prejšnje stanje), kar pomeni, da inšpektor tožniku ni mogel izreči drugačnega ukrepa, kot je s tem predpisom določen. V zvezi z izrečenim ukrepom so zato nerelevatni ugovori, da je treba tožnikom dati možnost legalizacije, saj ta ukrep v zvezi z nelegalnimi prizidavami ni predviden.
  • 697.
    UPRS Sodba I U 1059/2023-14
    14.4.2025
    UP00092449
    ZDavP-2 člen 155.
    davčna izvršba - ustavitev davčne izvršbe - pogoji za ustavitev postopka

    Toženka je pravilno odločila, da v obravnavanem primeru ni izpolnjen nobeden izmed zakonsko določenih pogojev za ustavitev izvršbe. Sklep o davčni izvršbi z dne 30. 11. 2018 se glasi na tožnika, njemu je bil tudi vročen, tožnik pa zoper njega ni vložil pravnega sredstva. Tako se davčna izvršba ni opravila proti komu, ki ni davčni dolžnik, in tudi ne gre za izvršbo, ki ni dovoljena.

  • 698.
    UPRS Sodba I U 586/2025-16
    14.4.2025
    UP00091158
    Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 3.
    mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja odgovorni državi članici - predaja Republiki Hrvaški - sistemske pomanjkljivosti - pravica do tolmača
    Pristojni organ mora pri presoji nevarnosti nečloveškega in ponižujočega ravnanja opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezne posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske, sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določene skupine oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine. Ti podatki lahko izhajajo zlasti iz mednarodnih sodnih odločb, kot so sodbe ESČP, sodnih odločb odreditvene države članice ter iz odločb, poročil in drugih dokumentov organov Sveta Evrope ali Združenih narodov.

    Grdo ravnanje hrvaških policistov s tožnikom, tudi če je bilo neprimerno, še ne izkazuje sistemskih pomanjkljivosti v hrvaškem azilnem sistemu.
  • 699.
    UPRS Sodba in sklep I U 1900/2024-13
    14.4.2025
    UP00093302
    ZZavar-1 člen 545, 545/11, 545/12, 570, 570/1, 570/1-2, 570/1-3.
    zavarovalno zastopanje - odvzem dovoljenja za opravljanje poslov zavarovalnega zastopanja - ravnanje v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji - zavarovalni zastopnik - pregled poslovanja družbe - kršitev obveznosti zavarovalnega zastopnika - pogojni odvzem dovoljenja

    Kot izhaja iz zakonske dikcije in uporabe besede "lahko", je pogojni odvzem dovoljenja pri tem možnost milejšega ukrepa, ki je toženki na voljo in jo sme uporabiti po svoji diskreciji, v nasprotju s samim odvzemom dovoljenja, ki ga toženka mora izreči, kot izhaja iz zakonske dikcije "Agencija za zavarovalni nadzor odvzame dovoljenje".

  • 700.
    UPRS Sodba I U 339/2025-17
    14.4.2025
    UP00087193
    ZMZ-1 člen 52, 52/1, 52/1-1, 52/1-2.
    mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja za mednarodno zaščito - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država - prosilec iz Maroka
    Toženka je pravilno ocenila, da tožnik ni navedel pravno pomembnih dejstev in okoliščin v zvezi z obstojem utemeljenega strahu pred preganjanjem ali resno škodo. Tožnik Prošnjo utemeljuje z razlogi ekonomske narave in fizičnem nasiljem očeta in bratov, zaradi česar je tudi odšel iz izvorne države. Pravilna je ugotovitev toženke, da tožnikovi razlogi za prošnjo mednarodno zaščito, niso razlogi, ki bi predstavljali utemeljen razlog za priznanje ene ali druge oblike mednarodne zaščite. Toženka je pravilno ugotovila, da tožnikovih navedb ni možno povezati z nobenim od zakonsko določenih razlogov preganjanja, da težav ni povzročila država ali drugi v ZMZ-1 določeni tretji akterji in da tožnikovih težav ni mogoče povezati z raso, vero, narodnostjo, političnim prepričanjem ali pripadnostjo določeni družbeni skupini.

    Nosilno stališče za zavrnitev Prošnje, ki ga tožnik konkretizirano ne izpodbija, je tudi ugotovitev, da tožnik prihaja iz varne izvorne države.
  • <<
  • <
  • 35
  • od 50
  • >
  • >>