ZUP člen 214, 237, 237/2, 237/2-7. ZUOPPK21 člen 17, 17/4.
državna pomoč - odprava posledic škode v kmetijstvu - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku - nemogoč preizkus odločitve - obrazložitev odločbe - pomanjkljiva obrazložitev
Obrazložitev upravnega akta mora vsebovati navedbo dejanskega stanja s presojo dokazov, pravne predpise in razloge, ki so glede na ugotovljeno dejansko stanje narekovali odločitev navedeno v izreku. Če obrazložitev upravnega akta takšne vsebine nima, stranki ni dana možnost, da razloge izpodbija in ji tudi ni dana možnost za učinkovito pravno varstvo.
javni razpis - sofinanciranje iz javnih sredstev - financiranje investicij - predlog za izdajo začasne odredbe - premoženjska škoda - pogoji za izdajo začasne odredbe - pravni interes - izboljšanje pravnega položaja - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe
Blokada denarnih sredstev na toženkinem bančnem računu in predhodna razdelitev sredstev iz javnega razpisa, ki jo želi tožnica s predlagano začasno odredbo preprečiti, ne vplivata na njen pravni položaj v tem upravnem sporu, saj učinkovitost njenega sodnega varstva v tem upravnem sporu ob morebitnem uspehu ni ogrožena niti omejena. Ugoditev predlogu za izdajo začasne odredbe tako za tožnico ne pomeni niti določene pravne koristi, ki je brez tega ne bi mogla doseči, niti si tožnica z ugodno odločitvijo o predlagani začasni odredbi svojega pravnega položaja ne more izboljšati.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 18, 18/1, 18/1-d.
Ovira za predajo prosilca odgovorni državi članici je ugotovitev, da v tej državi obstajajo pomanjkljivosti v izvajanju postopkov glede vloženih prošenj za mednarodno zaščito ali / in pri namestitvi prosilcev (bivanjski pogoji, prehrana, zdravstvena oskrba itd.). Pri tem ne zadošča vsakršna kršitev pravil direktiv, ki urejajo minimalne standarde za sprejem prosilcev za azil in postopkov za priznanje ali odvzem statusu begunca, ampak morajo biti pomanjkljivosti sistemske. Take so, ko ni zagotovil, da bo glede na razmere odgovorna država članica resno obravnavala vloženo prošnjo in da prosilca ne bo izpostavila življenjskim razmeram, ki pomenijo ponižujoče oziroma nečloveško ravnanje. Domneva, da vse države članice spoštujejo temeljne oziroma človekove pravice, je izpodbojna, zato je v takih primerih pristojni organ dolžan presoditi obstoj dejanske nevarnosti nečloveškega ali ponižujočega ravnanja v drugi državi članici; če te nevarnosti ne more izključiti, pa mora od druge države članice pridobiti posebna zagotovila, da do kršitve pravice ne bi prišlo. Pristojni organ se mora pri presoji nevarnosti opreti na objektivne, zanesljive, natančne in ustrezno posodobljene podatke o razmerah v drugi državi članici, ki dokazujejo dejanske sistemske ali splošne pomanjkljivosti, ki zadevajo določeno skupino oseb, bodisi nekatere druge relevantne okoliščine.
Zavrnjena prošnja za mednarodno zaščito v pristojni državi članici ne more vplivati na drugačno odločitev pristojnega organa. V pristojni državi članici ima namreč prosilec pravico vložiti vlogo za vložitev ponovne prošnje, če so za to izpolnjeni predpisani pogoji. Tudi, če je bil v pristojni državi članici že začet postopek vrnitve v izvorno državo, pa se ta vodi po predpisanih pravilih in je prosilcu zagotovljeno sodno varstvo za primer, da bi bila deportacija v nasprotju z načelom o nevračanju, ki se ga mora spoštovati.
Pravilnik o mojstrskih izpitih (2004) člen 6, 6/2. ZUP člen 237, 237/1, 237/1-7.
Obrtno-podjetniška zbornica Slovenije - dimnikarstvo - opravljanje izpita - izbris iz evidence - ustavitev postopka - obrazloženost odločbe - nemogoč preizkus odločitve - bistvena kršitev določb postopka v upravnem postopku
Določba Pravilnika o tem, da mora kandidat opraviti mojstrski izpit v roku treh let od dneva pristopnega roka, sicer se postopek opravljanja mojstrskega izpita zaključi in kandidata izbriše iz evidence kandidatov za pridobitev mojstrskega naziva, kot materialno procesna določba zbornici ne daje podlage za ustavitev postopka po ZUP, temveč zbornici nalaga nadaljevanje postopka in vsebinsko pojasnilo, zakaj niso (več) izpolnjeni pogoji za opravljanje mojstrskega izpita oziroma pojasniti razloge, iz katerih izhajajo dejstva za zaključek opravljanja mojstrskega izpita ter posledično izbrisa tožnika iz evidence aktivnih kandidatov, kot to predvideva drugi odstavek 6. člena Pravilnika, kar pa v zadevi ni pojasnjeno.
davčna izvršba - neplačane davčne obveznosti - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - odločba organa druge stopnje - pravni interes - nedovoljena tožba - zavrženje predloga za izdajo začasne odredbe - zavrženje tožbe
Predmet odločanja v upravnem sporu so lahko le tisti dokončni upravni akti, s katerimi je po vsebini odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke. Odločitev drugostopenjskega organa o zavrnitvi pritožbe, s katero se vsebinsko ne poseže v meritorno odločitev prvostopenjskega organa, ni takšen akt. O materialnopravni pravici, obveznosti ali pravni koristi stranke je bilo odločeno kvečjemu z aktom prvostopenjskega upravnega organa, akt drugostopenjskega organa pa pomeni zgolj odločitev o (ne)utemeljenosti pravnega sredstva. Takšen akt pa po ustaljeni sodni praksi ne more biti predmet izpodbijanja v upravnem sporu.
Sodišče z izpodbijano sodbo ni samo ugotovilo drugačnega dejanskega stanja, kot ga je ugotovila toženka, in ni spremenilo izpodbijanega akta, niti ni odločilo na podlagi 66. člena ZUS-1, zato je tožnikova pritožba nedovoljena (četrti odstavek 343. člena Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1). Zato je sodišče vloženo pritožbo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP v zvezi s prvim odstavkom 22. člena ZUS-1 zavrglo.
Po določbah ZOsn in ZUOPP-1 se o izobraževanju učencev s posebnimi potrebami na domu odloča v upravnem postopku in torej navedeno vprašanje (neposredno) ne sodi v pristojnost sodišča, zato (niti upravno) sodišče o tem ne more odločati kot o svoji izvorni pristojnosti. Upravne zadeve, o katerih še ni odločil pristojni upravni organ, namreč ne spadajo v sodno pristojnost, torej ne le, da ne sodijo v pristojnost upravnega sodišča, ampak ne sodijo v pristojnost nobenega sodišča v Republiki Sloveniji.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni pogoj - materialni položaj - dohodek - pokojnina - izvršba
Določba tretjega odstavka 14. člena ZBPP je samostojna, specialna in kasnejša zakonska podlaga, na podlagi katere je mogoče pod posebnimi pogoji uveljavljati, da se določeno premoženje ali dohodki prosilca in njegove družine pri ugotavljanju njihovega materialnega položaja ne upošteva, če z njim dejansko ne morejo razpolagati. Pri ugotavljanju izpolnjevanja pogojev za upravičenost do brezplačne pravne pomoči dejanska možnost razpolaganja s premoženjem oziroma dohodkom relevantna okoliščina in da je v primerih, ko prosilcu oziroma njegovi družini ni moč očitati, da ima premoženje oziroma dohodek določene vrednosti, ki bi ga lahko uporabljali oziroma ga unovčili ter si iz tega zagotovili pravno pomoč, utemeljeno, da se to premoženje oziroma dohodek pri ugotavljanju materialnega položaja ob izpolnjevanju dodatnih zakonskih pogojev izvzame. Pri tem ne zadošča dejanska nezmožnost razpolaganja z delom dohodka, da morajo biti podani upravičeni razlogi, zaradi katerih je razpolaganje z dohodkom omejeno in na podlagi katerih je mogoče utemeljeno sklepati, da jih prosilec za brezplačno pravno pomoč ni zakrivil po lastni volji.
ZUS-1 člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 36, 36/1, 36/1-4. ZDDV-1 člen 73a, 73a/1.
zavarovanje izpolnitve davčne obveznosti - procesna predpostavka za dopustnost tožbe - upravni akt - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - vračilo DDV - instrumenti zavarovanja
Z izpodbijanim sklepom je bil tožnik pozvan k predložitvi ustreznega instrumenta zavarovanja. Tak sklep (še) ne vzpostavlja zavarovanja oziroma ne ustvarja pravnih posledic zavarovanja, saj z njim davčni organ ni omejil ali prepovedal razpolaganja z določenim tožnikovim premoženjem. Z izpodbijanim sklepom tako še ni bilo odločeno o pravici, obveznosti ali pravni koristi davčnega zavezanca.
Uredba (EU) št. 604/2013 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o vzpostavitvi meril in mehanizmov za določitev države članice, odgovorne za obravnavanje prošnje za mednarodno zaščito, ki jo v eni od držav članic vloži državljan tretje države ali oseba brez državljanstva člen 27, 27/3, 27/3-c, 29, 29/3, 17, 17/1. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 3. Listina Evropske unije o temeljnih pravicah (2010) člen 4, 47. ZMZ-1 člen 70, 70/4. ZUS-1 člen 32.
mednarodna zaščita - Uredba (EU) št. 604/2013 (Dublinska uredba III) - predaja prosilca odgovorni državi članici - sistemske pomanjkljivosti - suspenzivni učinek - predaja prosilca Republiki Bolgariji
Tožba v upravnem sporu v zvezi z Dublinsko uredbo mora imeti avtomatični suspenzivni učinek, če tožnik nima očitno neutemeljenega zahtevka v zvezi s 3. členom EKČP oziroma zahtevka v zvezi s 4. členom oziroma členom 19(2) Listine EU o temeljnih pravicah.
brezplačna pravna pomoč v kazenskem postopku - odmera nagrade in stroškov odvetnika - znižana nagrada - obseg odobrene bpp - obračun storitve po porabljenem času - nagrada za študij spisa - urnina - odsotnost iz pisarne v času potovanja za stranko - sprememba materialnega predpisa - predpis, veljaven v času izdaje odločbe - ustavna pritožba - predlog za izločitev dokazov - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka - pravica do izjave
Upravni organ mora praviloma uporabiti tisti predpis, ki velja v trenutku odločanja. V konkretnem primeru zakonodajalec izjeme v prehodnih določbah ZOdv-G ni določil, zato je za uporabo spremenjenega petega odstavka 17. člena ZOdv odločilno, kdaj je o priglašenih stroških odločal organ, in ne kdaj je odvetnik opravil posamezne storitve, za katere uveljavlja nagrado. V času izdaje izpodbijanega sklepa je ZOdv-G že veljal in se je tudi uporabljal, zato bi morala tožena stranka uporabiti spremenjeni peti odstavek 17. člena ZOdv, ki je veljal v času odločanja o priglašenih stroških, torej svojo odločitev opreti na določbe ZOdv-G. To izhaja tudi iz drugega odstavka 20. člena ZOdv, ki določa, da se plačilo in stroški obračunavajo po odvetniški tarifi, ki velja na dan odločanja, če ni drugače določeno.
Upravno sodišče je v sodbah III U 291/2010 z dne 11. 3. 2011, III U 145/2021 z dne 24. 6. 2024, III U 297/2019 z dne 16. 9. 2024 in I U 342/2020 z dne 18. 1. 2022 že sprejelo stališče, da BPP, odobrena za pravno svetovanje in zastopanje na prvi stopnji, ne vključuje tudi nadaljevanja postopka s sestavo ustavne pritožbe, pa četudi se ta nanaša na sklepe o odreditvi oziroma podaljšanju pripora. Enako to po mnenju sodišča v tej zadevi velja tudi za pritožbo zoper te sklepe na ESČP.
Po drugem odstavku 7. člena OT se zvišujejo plačila za storitve iz posebnega dela OT, ne pa tudi postavke porabljenega časa, kot sta urnina in nadomestilo za čas odsotnosti iz pisarne, ki ne predstavljata odvetniške storitve v smislu OT, temveč ju odvetnik lahko obračuna le poleg plačila za zastopanje.
začasna odredba - odložitev izvršitve upravnega akta - težko popravljiva škoda - zavrnitev predloga - gradnja - nelegalni objekt - sklep o denarni kazni - materialno procesno vodstvo
Sklep o denarni kazni, ki ga tožnika izpodbijata s tožbo v tem upravnem sporu, je bil izdan v postopku upravne izvršbe za izpolnitev nedenarne obveznosti s prisilitvijo.
Sodišče je ob odgovoru toženke, ki je prerekala navedbe tožnikov o navedbah glede nastale materialne škode, dalo dožnikoma možnost dopolnitev navedb in iz tega razloga ni posebej izvajalo materialno procesnega vodstva, saj je že toženka opozorila na pavšalnost navedb o zatrjevani škodi. Tožnika pa sta podala le pavšalne navedbe. V konkretnem primeru iz podanih trditev ne izhaja, da bi tožniku z izvršitvijo sklepa lahko nastala težko popravljiva škoda, kot jo za izdajo začasne odredbe zahteva sodna praksa.
ZPP člen 81. ZFPPIPP člen 97, 386, 386/1, 386/1-1.
brezplačna pravna pomoč - osebni stečaj - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - stečajni upravitelj - vračilo brezplačne pravne pomoči - obseg stečajne mase - odobritev procesnih dejanj
Namen postopka osebnega stečaja je v tem, da bi vsi upniki iz premoženja stečajnega dolžnika prejeli plačilo svojih navadnih terjatev do stečajnega dolžnika hkrati in v enakih delih, pri čemer pa je stečajni upravitelj tisti, ki je v skladu z namenom ZFPPIPP upravičen in pooblaščen voditi posle insolventnega dolžnika ter ga zastopati pri procesnih in drugih pravnih dejanjih v zvezi s preizkusom terjatev ter ločitvenih in izločitvenih pravic. Njegova skrb je v prvi vrsti namenjena varstvu koristi upnikov, zato je v skladu z namenom stečajne zakonodaje pooblaščen za zastopanje stečajnega dolžnika pri vseh poslih in postopkih, ki kakorkoli vplivajo na obseg stečajne mase. Glede na to, da je bila z izpodbijano odločbo tožniku naložena obveznost vračila (plačila) brezplačne pravne pomoči v znesku 503,28 EUR, gre za okoliščino, ki bi lahko vplivala na obseg stečajne mase.
ZBPP člen 40, 40/6. ZUS-1 člen 17, 17/1, 36, 36/1, 36/1-3. ZUP člen 42, 42/1, 43, 143, 229, 229/2.
brezplačna pravna pomoč - stroški odvetnika - stranka v upravnem postopku - stranski udeleženec v upravnem postopku - aktivna legitimacija - pravni interes - procesne predpostavke za vložitev tožbe
Iz izpodbijanega sklepa je razvidno, da je imel položaj stranke v obravnavanem samostojnem upravnem postopku odmere nagrade in potrebnih izdatkov odvetnik, ki je izvajalec BPP. Postopek se je začel na zahtevo odvetnika s tem, ko je pravočasno vložil napotnico s priloženim stroškovnikom. To pomeni, da tožnik v obravnavanem upravnem postopku vse do nastopa dokončnosti izpodbijanega sklepa ni imel položaja stranke, zaradi česar na tej podlagi ne more biti stranka v tem upravnem sporu.
Tožnik bi moral v obravnavanem primeru za pridobitev položaja stranke v upravnem sporu najprej doseči položaj stranke ali stranskega udeleženca v upravnem postopku v skladu s 142. oziroma 229. členom ZUP. Če pa je upravni postopek že končan, obstaja možnost obnove upravnega postopka po 9. točki 260. člena ZUP.
Tožnik kot upravičenec do BPP po pojasnjenem nima aktivne legitimacije za vložitev tožbe v tem upravnem sporu, saj z izpodbijanim sklepom ni bilo odločeno o kakšni njegovi pravici ali pravni koristi. Sodišče je zato tožbo na podlagi 3. točke prvega odstavka 36. člena ZUS-1 zavrglo.
Tožnik v tožbi sam navaja, da je prejel plačilo v višini 1.571,22 EUR na podlagi sodne poravnave in pridobil premoženje. Stroški BPP so znašali 1.153,27 EUR, tožnik pa je dolžan povrniti polovico, to je 576,64 EUR, kar predstavlja manj kot polovico vrednosti premoženja, prejetega na podlagi sodne poravnave (787,11 EUR). Izjema iz drugega odstavka 48. člena ZBPP v obravnavani zadevi ne pride v poštev, saj tožnik ni prejel preživnine ali odškodnine za izgubljeno preživljanje zaradi smrti tistega, ki je bil dolžan dajati preživljanje.
mednarodna zaščita - očitno neutemeljena prošnja - ekonomski razlogi prosilca za azil - varna izvorna država
Slaba ekonomska situacija bi morala biti povezana s katerim od razlogov preganjanja, torej z osebnimi okoliščinami, kot so vera, narodnost, politično prepričanje, rasa in podobno, da bi se lahko štela kot razlog za priznanje mednarodne zaščite. Za priznanje mednarodne zaščite ne zadostuje tveganje, da bo prosilec v primeru vrnitve v izvorno državo izpostavljen nehumanemu ali ponižujočemu ravnanju, ampak mora to tveganje izvirati iz dejavnikov, ki jih je mogoče neposredno ali posredno pripisati javnim organom te države, bodisi da grožnje za prosilca predstavljajo dejanja, ki jih organi te države izvajajo ali dopuščajo, bodisi država svojim državljanom pred neodvisnimi skupinami ali nedržavnimi subjekti ne more zagotoviti učinkovite zaščite.
Zgolj navajanje slabega ekonomskega stanja v izvorni državi, kateremu je podvrženo celotno prebivalstvo ali pa večina prebivalstva, ne zadostuje za priznanje mednarodne zaščite.
orožje - osebni pogoji - pogoj zanesljivosti - začasna odredba - težko popravljiva škoda
Tožnik ne ugovarja toženkini navedbi, zato se šteje na podlagi 214. člena ZPP za priznana, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike, zato se bo poslovanje tožeče stranke, kljub izdani izpodbijani odločbi, lahko nadaljevalo. Ker izvršitev izpodbijane odločbe, glede na to, da ima tožnik izdana potrdila o izpolnjevanju pogojev tudi za druge osebe oziroma zaposlene posameznike (ne le A. A.), ne bo povzročilo prenehanje poslovanja tožnika, dokazovanje težko nadomestljive škode s temi navedbami ne more biti uspešno.
mednarodna zaščita - ponovni postopek - nova dejstva - novi dokazi - zdravstveni razlog
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
ZPP člen 76, 76/1, 80, 81, 81/1, 205. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-3.
tujci - dovoljenje za začasno prebivanje tujca - drugi razlogi - smrt tožnika - smrt tožnika med trajanjem postopka - sposobnost biti stranka - zavrženje tožbe
Pravdna stranka je lahko le fizična ali pravna oseba. Tožnik, ki je med sodnim postopkom umrl, ne more biti pravdna stranka oziroma ne more biti (več) tožnik v upravnem sporu. Na okoliščino, ali je tisti, ki (je) nastopa(l) kot stranka, lahko pravdna stranka, mora sodišče paziti po uradni dolžnosti.
mednarodna zaščita - ponovni postopek za priznanje mednarodne zaščite - nova dejstva in novi dokazi
Za postopek v zvezi z zahtevo za uvedbo ponovnega postopka za priznanje mednarodne zaščite veljajo posebne določbe, ki zaostrujejo dokazne standarde oziroma dokazno breme prenesejo na tožnika - prosilca, ki mora sam predložiti nove dokaze oziroma navesti nova dejstva, ki bistveno povečujejo verjetnost za izpolnjevanje pogojev za priznanje mednarodne zaščite.
Dolžnost države sodelovati s prosilcem, da bi lahko obravnavala ustrezne elemente njegove naknadne prošnje, ne pomeni, da se dokazno breme v zvezi s temi elementi s prosilca prevali na upravni organ, pri čemer tovrstnega dokaznega bremena prosilca (tožnika) ne razbremeni niti dejstvo, da gre za ranljivo osebo s posebnimi potrebami. Po izpolnitvi tega trditvenega ali dokaznega bremena pa se šele lahko vzpostavi dolžnost upravnega organa po postavljanju konkretnejših vprašanj za morebitno razjasnitev ali nadaljnjo konkretizacijo zatrjevanih okoliščin.
Navajanje okoliščin, ki ne utemeljujejo pogojev za mednarodno zaščito, od pristojnega organa ne terja zastavljanja vprašanj, ki bi prosilca vodila k navajanju drugih okoliščin; če to velja za prošnjo, ni razlogov, da ne bi veljalo tudi za zahtevo za uvedbo ponovnega postopka o naknadni prošnji za mednarodno zaščito.