ZFPPIPP člen 231, 231-3, 232, 232/1, 239, 239/5, 383, 383/1. OZ člen 1019, 1019/3.
začetek postopka osebnega stečaja - dolžnik kot solidarni porok - zaveza kot porok in plačnik - upnik kot upravičeni predlagatelj začetka stečajnega postopka - procesna legitimacija - predpostavke - predlog za začetek postopka osebnega stečaja - sorazmernost ukrepa
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi bil upnik legitimiran predlagati začetek stečajnega postopka nad dolžnikom kot (solidarnim) porokom šele, ko bi predhodno v izvršilnem postopku skušal dolg izterjati od glavnega dolžnika in v primeru neuspešne izvršbe predlagal stečaj zoper glavnega dolžnika, ker bi bilo to v skladu z načelom sorazmernosti. Noben zakon ne predpisuje še navedenih pogojev za izkaz procesne legitimacije upnika kot upravičenega predlagatelja začetka stečajnega postopka. Predpostavka predhodnega neuspešnega poskusa izterjave dolga od glavnega dolžnika je v primeru solidarnega poroštva pritožnika za dolg glavnega dolžnika izključena tudi po materialnem pravu, kar nenazadnje ugotavlja sam pritožnik, sklicujoč se na 1019. člen OZ.
O kršitvi načela sorazmernosti posega v premoženjskopravni položaj pritožnika bi bilo mogoče govoriti le v primeru, če bi imel glavni dolžnik zadosti sredstev za poplačilo upnika, pa bi se upnik najprej poslužil možnosti poplačila v predlaganem stečajnem postopku od solidarnega poroka, katerega premoženjsko stanje ne zadostuje za upnikovo celotno poplačilo. Teh relevantnih dejstev pa pritožnik ni zatrjeval in dokazoval.
stroški pravdnega postopka pri umiku tožbe - stroški odvetniškega zastopanja
Sodišče prve stopnje je pravilno odmerilo potrebne pravdne stroške toženke, do katerih je upravičena zaradi umika tožbe. Med temi stroški so pravilno tudi stroški za opravljena dejanja njenega pooblaščenega odvetnika, ki je vložil pravočasen ugovor zoper sklep o izvršbi, čeprav je tak ugovor vložila tudi toženka sama.
Po veljavnih zakonskih določilih o vročanju (četrti odstavek 142. člena ZPP) se vročitev šteje za opravljeno z dnem, ko naslovnik pisanje dvigne, če tega ne stori, pa po poteku 15 dnevnega roka, na kar je posebej opozorjen.
Res je med izvršenim plačilom in umikom tožbe poteklo sedem mesecev, vendar v tem času ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje. Čeprav tožnik tožbe ni umaknil (takoj) po izpolnitvi zahtevka, takšna "zamuda" ni imela nobenih stroškovnih posledic. Ko ZPP v prvem odstavku 158. člena določa, da mora tožeča stranka, ki tožbo umakne, nasprotni stranki povrniti pravdne stroške, razen če jo umakne takoj po tem, ko tožena stranka izpolni zahtevek, s tem ne določa, da ob umiku tožbe tožnik stroškov ne nosi le v primeru takojšnjega umika. ZPP v tem določilu le preprečuje nastajanje morebitnih nadaljnjih (nepotrebnih) pravdnih stroškov. Zato toženka v primeru umika tožbe nima pravice do povrnitve pravdnih stroškov, kadar do umika pride neposredno (brez pravdnih dejanj) po tem, ko ta izpolni svojo obveznost.
sklep o dedovanju - pritožba zoper sklep o dedovanju - nov sklep o dedovanju - nov sklep na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju - omejitev dedovanja - dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - prejeta denarna socialna pomoč - vrednost prejete pomoči - povrnitev izdatkov - obligacijski zahtevek - soglasje dedičev - pridobitev lastninske pravice
Sodišče prve stopnje, ki je izdalo sklep o dedovanju, lahko samo odloči o pritožbi in z novim sklepom spremeni svoj prejšnji sklep, ali ga prekliče le, če s tem niso prizadete pravice drugih oseb, ki se opirajo na ta sklep.
Z izdajo novega sklepa o dedovanju brez omejitve dedovanja po 128. členu ZD je poseženo v pravice občine.
ZD v 128. členu dajalcu pomoči ne priznava zgolj obligacijskopravnega zahtevka za povrnitev vrednosti dane pomoči, ampak pridobitev lastninske pravice na ustreznem delu zapustnikovega premoženja. Izpodbijani sklep posega v (solastninsko) pravico občine na delu zapustničinega premoženja, ki je bila ugotovljena v prejšnjem sklepu o dedovanju. Zato na podlagi pritožbe oporočnega dediča ni bilo zakonskih pogojev iz prvega odstavka 173. člena ZD, da bi sodišče prve stopnje razveljavilo in spremenilo prejšnji sklep o dedovanju.
Premoženje zapustnika, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, ni predmet dedovanja in ne sodi v zapuščino. V trenutku zapustnikove smrti postane last občine, razen, če so se dediči zavezali povrniti vrednost dane pomoči. V tem primeru gre dajalcu pomoči proti dedičem obligacijski zahtevek, ki se zavaruje z zakonito zastavno pravico. O tem, ali bodo dedovali celotno zapustnikovo premoženje ali ne, odločajo dediči sami, soglasje dajalca pomoči ni potrebno. Ker v obravnavanem primeru oporočni dedič obveznosti povračila vrednosti dane pomoči občini ni prevzel, ampak jo je izrecno zavračal, pogojev za odločitev o morebitni njegovi obvezi glede povračila pomoči in o ugotovitvi obstoja zakonite zastavne pravice ni bilo.
Pritožba ima prav, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo, da se za postopek z zavarovalnico ne uporablja določba 239. člena OZ.
Obveznosti zavarovalnice so zakonsko določene v 943. členu OZ. Če zavarovalnica glede izplačila zavarovalnine pride v zamudo, jo bremenijo zamudne sankcije po splošnih pravilih obligacijskega prava in v poštev pride predvsem plačilo zamudnih obresti, pa tudi odškodnine.
Kot jo je pravilno opozorila tožena stranka že v svojih trditvenih (ugovornih) navedbah, je na tožeči stranki trditveno in dokazno breme v zvezi z ugotavljanjem višine izgubljenega dobička ne le glede prihodkov, ampak tudi glede odhodkov, ampak tožeča stranka svojih trditve v to smer ni podala.
Trditveno in dokazno breme je vprašanje materialnega prava in pomanjkanje trditev, ki jih mora podati stranka, v konkretnem primeru tožeča stranka, ki vtožuje izgubljeni dobiček, ima za posledico zavrnitev tožbenega zahtevka.
odločitev o pravdnih stroških - potrebni pravdni stroški
Četudi je bistvo tožnikovih navedb v sporni pripravljalni vlogi res v tem, da toženo stranko poziva k pojasnilu in predložitvi dokazila o tem, ali je bila realizirana odredba pristojne ministrice o plačilu terjatve, pa to še ne pomeni, da gre za nepotreben strošek postopka, sploh ker je navedena vloga očitno privedla do ustreznega pojasnila tožene stranke in posledično do umika tožbe oziroma zaključka zadeve.
ZPP člen 154, 154/3, 155, 155/1.. ZDOdv Zakon o državnem odvetništvu (2017) člen 27.
odločitev o pravdnih stroških - stroški predsodnega postopka
Tožnik ni upravičen do povračila stroškov predsodnega postopka. Predmet pravde je denarna terjatev, za katero velja neposredno sodno varstvo, zato stroški predpravdnega postopka niso potrebni strošek postopka (prvi odstavek 155. člena ZPP). Pritožba se glede teh stroškov neutemeljeno sklicuje na 27. člen Zakona o državnem odvetništvu (ZDOdv), ki določa predhodni postopek poskusa mirne rešitve spora, saj ta zakon v času vložitve tožnikovega zahtevka (takrat še na Državno pravobranilstvo RS) v letu 2016 niti še ni veljal. Tudi sicer bo vprašljiva uporaba 27. člena ZDOdv v delovnih sporih, saj po šestem odstavku tega člena določbe glede predhodnega postopka ne veljajo za postopke uveljavljanja pravic iz delovnega razmerja.
stranska intervencija - stranska intervencija v pravdi - pravni interes za intervencijo - intervencijski interes - skupno premoženje - obveznosti v zvezi s skupnim premoženjem - nerazdelna odgovornost zakoncev za prevzete obveznosti - regresni zahtevek
Ob dejanskih ugotovitvah iz izpodbijanega sklepa, da vtoževana terjatev predstavlja obveznost nastalo v zvezi s skupnim premoženjem in da je toženec zakonec predlagateljice intervencije, obstoji njen pravni interes za vstop v pravdo na strani toženca. Zakonca za obveznosti, nastale v zvezi s skupnim premoženjem, odgovarjata nerazdelno, in sicer tako s skupnim kot tudi s svojim posebnim premoženjem (drugi odstavek 56. člena ZZZDR). V primeru, če upnik terja plačilo celotnega dolga od enega zakonca, pa ta poravna skupni dolg v večjem obsegu, kot znaša njegov del tega (ta se določi glede na njegov delež na skupnem premoženju), ima zakonec pravico terjati povračilo takšnega presežka od drugega zakonca (tretji odstavek 56. člena ZZZDR). Do drugega zakonca ima torej obligacijski (regresni) zahtevek. Uspeh tožene stranke v tej pravdi je zato nedvomno v predlagateljičinem pravnem interesu.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE
VSL00022149
ZIZ člen 21, 38, 38/5, 38/6, 38/8, 71, 71/1, 71/2. ZPP člen 7, 7/1, 110, 110/2, 163, 163/6, 212, 226, 226/2. Uredba Evropskega parlamenta in Sveta (ES) št. 805/2004 z dne 21. aprila 2004 o uvedbi evropskega naloga za izvršbo nespornih zahtevkov člen 3, 3/1, 3/1-b, 6, 10, 19, 20, 20/1, 20/2, 23, 23-a, 23-c.
evropski nalog za izvršbo - izvršilni naslov - primernost izvršilnega naslova za izvršbo - določljivost terjatev - odlog izvršbe - nenadomestljiva ali težko nadomestljiva škoda - zahteva za umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo - prekinitev izvršbe - omejitev izvršbe - zaščitni ukrepi - sodni rok - podaljšanje sodnega roka - primernost roka - odločitev o glavni stvari - odločitev o izvršilnih stroških - potrebnost stroškov - neutemeljeno povzročeni stroški - pravočasnost priglasitve stroškov
Uredba kot izvršilni naslov predvideva skupno sodbo in potrdilo o potrditvi te sodbe kot evropski nalog za izvršbo, zato je tudi vsebino terjatve treba ugotavljati iz obeh listin.
Sodba o nespornem zahtevku se lahko potrdi kot evropski nalog za izvršbo pod pogoji iz člena 6 Uredbe (izvršljivost sodbe, sodna pristojnost, ...) in če je sodni postopek v državi članici izvora izpolnjeval minimalne standarde za postopke o nespornih zahtevkih. Sodišče, ki izda potrdilo o evropskem plačilnem nalogu, torej ne preverja vsebine sodbe, temveč le te pogoje, zato tudi ni podlage za sklepanje, da je sodišče ob potrditvi sodbe, ki upniku daje pravico do obresti vse do plačila terjatve, s pojasnilom o višini obrestne mere za določena obdobja tek obresti omejilo.
Postopek izvršbe za sodbe, potrjene kot evropski nalog za izvršbo, se izvede po zakonodaji države članice izvršbe.
Ne v potrdilu o evropskem nalogu za izvršbo ne v samem plačilnem nalogu zahtevani zneski stroškov po višini niso konkretizirani oziroma opredeljeni, ravno tako pa niso navedeni nobeni podatki, ki bi omogočali izračun in preveritev višine teh stroškov, zato skladnosti izvršilnega naslova in predloga za izvršbo v tem delu sploh ni mogoče preizkusiti. Taka opredelitev v izvršilnem naslovu ne zadošča za določljivost terjatve iz naslova stroškov, zato izvršilni naslov v tem obsegu ni primeren za izvršbo.
V zvezi s pritožbenimi navedbami o neprimernosti kratkega 3 dnevnega roka za odgovor je pojasniti, da narava zahteve za prekinitev ali omejitev izvršbe terja takojšnje odločanje sodišča, saj bi se v nasprotnem primeru lahko zgodilo, da bi časovno kasneje izrečeni ukrep izgubil vsak praktičen pomen za dolžnika.
Zatrjevani vpliv na dolžnikovo poslovanje predstavlja škodo, ki je logična posledica izvršbe in zato ni pravno varovana. Poleg tega so dolžnikove navedbe, da mu bo z izvršbo poslovanje onemogočeno, zelo pavšalne, saj jih dolžnik ni preciziral s konkretnimi trditvami o vrsti, obsegu in načinu svojega poslovanja in tudi ni pojasnil, kako bo njegovo poslovanje ogroženo zaradi rubeža in prenosa denarnih sredstev do višine, ki se izterjuje v tem postopku, oziroma zaradi nemožnosti razpolaganja z nepremičninami in premičninami.
Kadar dolžnik vloži pravno sredstvo zoper sodbo, potrjeno kot evropski nalog za izvršbo, ali zahteva popravek ali umik potrdila o evropskem nalogu za izvršbo, lahko pristojno sodišče ali organ v državi članici izvršbe na zahtevo dolžnika: (a) omeji postopek izvršbe na zaščitne ukrepe; ali (b) pogojuje izvršbo s predložitvijo varščine, kot jo določi; ali (c) pod izjemnimi pogoji prekine postopek izvršbe. Ti ukrepi so dopustni le izjemoma, kadar interesi dolžnika za začasno omejitev ali prekinitev izvršbe pretehtajo nad interesi upnika po čim hitrejšem poplačilu svoje terjatve, pri tej presoji oziroma tehtanju pa je treba upoštevati tako možnosti za uspeh pravnega sredstva v državi izvora kakor tudi verjetnost, da bi lahko takojšnja izvršba povzročila dolžniku nenadomestljivo škodo.
Dikcija „pod izjemnimi pogoji“ nakazuje na „ultima ratio“ značaj ukrepa, kar pomeni, da se ga lahko izreče le, ko istega cilja ni mogoče doseči z milejšimi ukrepi. Pojem izjemnih pogojev predstavlja pravni standard, ki mu je evropski zakonodajalec določil le okvir, določitev natančnejše vsebine pa je prepustil tistemu, ki ga uporablja. Sodišče prve stopnje se je pri presoji obstoja oziroma izkaza izjemnih pogojev pravilno oprlo na analogno uporabo kriterijev, ki jih je (nacionalna) sodna praksa oblikovala za presojo obstoja pogojev za odlog izvršbe.
Omejitev izvršbe na zaščitne ukrepe je milejši ukrep, ki ga je njegovi teži ustrezno treba obravnavati kot utemeljen že takrat, ko so ob tehtanju interesov dolžnika in upnika podani posebno upravičeni razlogi, ki ne predstavljajo nujno nenadomestljive ali težko nadomestljive škode. Ti razlogi so v konkretnem primeru podani. Upnik je namreč predlog za izvršbo vložil za precej visok znesek, dolžnik pa je vložil zahtevo za umik potrdila o evropskem izvršilnem nalogu, v obliki katerega je potrjena sodba, s katero mu je naloženo plačilo prej navedenega zneska. Če bo dolžnik z zahtevo uspel, bo z omejitvijo izvršbe na zaščitne ukrepe zaščiten pred nastankom škode, povezane s povratnim izterjevanjem v izvršbi odtegnjenih sredstev, hkrati pa bo upnik zaščiten pred tem, da bi dolžnik v vmesnem času skril svoje premoženje. Upnik nasprotno ne v odgovoru na dolžnikov predlog ne sedaj v pritožbi ni ne zatrjeval ne izkazal, da bi mu z izrekom zaščitnih ukrepov in s tem, ko bo moral počakati z izvršbo do pravnomočne odločitve o zahtevi za umik potrdila, nastala kakršnakoli škoda.
V izvršilnem postopku ni mogoče govoriti o odločitvi o glavni stvari v istem smislu kot v pravdnem postopku, ko končno odločitev predstavlja sodba. V postopku izvršbe so namreč predvidena številčnejša pravna sredstva in procesna dejanja, ki vsako zase posebej predstavljajo samostojno odločitev o glavni stvari. Posledično je tudi o stroških v zvezi s temi pravnimi sredstvi in procesnimi dejanji treba odločati sproti, hkrati z odločitvijo o vsakem izmed njih, ob upoštevanju določb 38. člena ZIZ v zvezi s smiselno oziroma podredno uporabo določb ZPP o uspehu v postopku.
sodna pristojnost - upravna pristojnost - pomoč mladim prevzemnikom kmetij - nepovratna sredstva - zahtevek za vrnitev sredstev
Za odločanje o zahtevi za vračilo že izplačanih sredstev v proračun Republike Slovenije v skladu z Uredbo o ukrepih 1., 3. in 4. osi Programa razvoja podeželja Republike Slovenije za obdobje 2007-2013 v letih 2011-2013 v primerih neizpolnitev ali kršitev obveznosti je pristojen upravni organ.
odlog izvršbe na predlog dolžnika - najemnik stanovanja
Druga dolžnica je zgolj najemnica in položaj najemnikov v izvršbi ureja 175. člen ZIZ.
Je le udeleženka v izvršilnem postopku na nepremičnino in ni dolžnica v pravem pomenu besede, da bi se lahko sklicevala na pravico do odloga izvršbe. Kako bo z nepremičnino in uporabniki ravnal morebitni kupec ni stvar izvršilnega postopka.
stroški pravdnega postopka - odločitev o pravdnih stroških ob umiku tožbe - umik tožbe - umik tožbe zaradi izpolnitve - ustavitev postopka zaradi umika tožbe - izpolnitev zahtevka
Pri ugotavljanju, ali je tožnik takoj po izpolnitvi zahtevka umaknil tožbo, je upoštevano, da tožbe do razveljavitve zamudne sodbe ni mogel umakniti. Z izdajo zamudne sodbe je bil postopek pred sodiščem prve stopnje končan. Postopek pred sodiščem prve stopnje se je spet začel, ko je pritožbeno sodišče zamudno sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo v nov postopek. Od dne, ko se je tožnik s tem sklepom seznanil, mu je bilo omogočeno, da tožbo umakne.
Ker je tožnik tožbo umaknil zaradi izpolnitve zahtevka, in sicer takoj, ko je to lahko storil, je stroške postopka dolžan kriti toženec.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 89/2.. ZJU člen 156, 158.. ZSPJS člen 22i, 22k.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ponudba nove pogodbe
Ob ugotovljenem povečanju sredstev iz ekonomskega programa in tržne dejavnosti, je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da tožena stranka ni dokazala utemeljenega ekonomskega oziroma javnofinančnega razloga, ki bi imel za posledico prenehanje potrebe po delu tožnice.
spor o pristojnosti - društvo - gospodarski subjekt - gospodarski spor - razmerje med pristojnostjo okrajnega in okrožnega sodišča
Okrajna sodišča so pristojna za sojenje v sporih o premoženjskopravnih zahtevkih, če vrednost spornega predmeta ne presega 20.000,00 EUR (prvi odstavek 30. člena ZPP). V obravnavanem sporu tožeča stranka zahteva plačilo zneska nižjega od 20.000,00 EUR, kar pomeni, da je za sojenje pristojno okrajno sodišče. Okrožno sodišče bi bilo pristojno odločati v tem sporu, ne glede na vrednost spornega predmeta le, če bi šlo za gospodarski spor (7. točka drugega odstavka 32. člena ZPP).
predlagalni delikt - umik predloga za pregon - rok za umik predloga
De lege lata lahko oškodovanec pri predlagalnih kaznivih dejanjih razpolaga s predlogom za kazenski pregon (umik) do konca glavne obravnave, ne pa tudi kasneje.
DEDNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00022472
ZIZ člen 24, 55, 55/1, 55/1-8. ZD člen 132. OZ člen 328, 328/1, 421, 421/2. ZJSRS člen 28, 28/3.
nadomestilo preživnine za otroka - prehod obveznosti na dediča - dedič - preživninski upravičenec - združitev upnika in dolžnika v eni osebi - terjatev javnega sklada - Javni štipendijski, razvojni, invalidski in preživninski sklad Republike Slovenije
Odločba Sklada je podlaga za vstop Sklada v položaj upnika, dolžnik pa ima še vedno preživninsko zavezo po prvotnem izvršilnem naslovu, to je odločbi med njim in otrokom oziroma njegovim zakonitim zastopnikom.
Upniki preživninske terjatve A. A., B. A. in C. A. so na podlagi dedovanja po očetu, prejšnjem preživninskem zavezancu, sedaj tudi novi dolžniki v tem postopku.
Zakonska subrogacija, do katere pride na podlagi določbe tretjega odstavka 28. člena ZJSRS, je oblika zakonske cesije, zato dolžnik ohranja vse ugovore, ki bi jih lahko uveljavljal proti upniku, tudi proti izpolnitelju, torej Skladu, tudi ugovor prenehanja terjatve. Uveljavljali so ugovor prenehanja terjatve zaradi združitve osebe upnika in dolžnika v isti osebi, ki je utemeljen. S prehodom terjatve na Sklad vstopi Sklad v razmerju do preživninskega zavezanca v položaj otroka kot upnika do višine sredstev izplačanih na podlagi odločbe o nadomestilu preživnine, povečanih za pripadajoče obresti in stroške postopkov, sedaj pa nasproti njemu v razmerju do te iste terjatve nastopajo otroci tudi kot dolžniki te (po temelju) iste terjatve.
ZFPPIPP člen 14, 14/2, 14/2-3. ZPP člen 7, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
izvedba dokazov - presoja sodišča - trajnejša nelikvidnost - ugovor dolžnika, da ni insolventen - nedovoljen dokaz
Upnik je uspel izkazati, da ima do dolžnika terjatev, s plačilom katere dolžnik zamuja več kot dva meseca, in da je dolžnik insolventen. Upniku ni bilo treba dokazovati, da ima pravni interes za vložitev predloga za začetek stečajnega postopka.
Sodišče je obrazložitev oprlo na dokaz, ki ga je pridobilo samo, brez predloga strank, in ki ga ni izvedlo na naroku. V tem delu je bila storjena zatrjevana absolutno bistvena kršitev pravil postopk, ki pa ne zahteva razveljavitve izpodbijanega sklepa. Četudi je namreč sodišče prve stopnje odločitev oprlo tudi na dokaz, to je obvestilo finančnega urada z dne 7. 11. 2018 in ga uporabilo za zavrnitev dolžnikovega ugovora, da ni insolventen, je sodišče do iste ugotovitve utemeljeno prišlo tudi brez upoštevanja tega dokaza. Iz zadnjega dela obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da sodišče prve stopnje ugovora trajnejše nelikvidnosti ni presojalo zgolj na podlagi obvestila finančnega urada, temveč je predvsem ugotovilo, da je nesporno dejstvo, da dolžnik prejema pokojnino v višini 534,99 EUR.