ZZZDR člen 105, 105/3, 129. ZPP člen 410, 410/1, 413.
dodelitev otroka - primernost posameznega starša - zaslišanje mladoletne osebe - neformalen razgovor z otrokom - zdravljenje odvisnosti - določitev višine preživnine za otroka - stroški upravnika - porazdelitev preživninskega bremena - odločitev o pravdnih stroških
Pravilna je odločitev sodišča prve stopnje, da 14 in 12 letnega fanta ni izpostavljalo dodatnemu zaslišanju na sodišču, ampak je njuno mnenje pridobilo s pomočjo izvedenca klinične psihologije. Izvedenka je to znala narediti tako, da nista bila še dodatno izpostavljena in travmatizirana v zvezi z neugodnostmi, ki sta jih trpela doma zaradi odvisnosti svojih staršev od iger na srečo.
SZ člen 12, 12/3. ZNP člen 37. ZVEtL-1 člen 17, 17/3, 17/3-3, 18, 24, 32, 32/1, 32/2, 35, 35/1, 35/2. ZPDS člen 2, 2/1, 2/2, 4, 4/1, 4/2, 5, 6.
postopek vzpostavitve etažne lastnine - nedokončana etažna lastnina - nacionalizacija - družbena lastnina - skupni deli stavbe - skupna lastnina - posamezni del stavbe - načelo ekonomičnosti postopka - dokazni standard verjetnosti - učinek pravnomočnosti odločbe
Pri posameznih delih stavbe, ki so v zemljiški knjigi že vpisani, sodišče v postopku vzpostavitve etažne lastnine ne ugotavlja lastninskega stanja in ne posega vanj ter ne ugotavlja obstoja ali neobstoja stvarnih ali drugih pravic, ki omejujejo lastninsko pravico na teh delih.
kreditna pogodba - potrošniški kredit - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - prehod zavarovančevih pravic nasproti odgovorni osebi na zavarovalnico
Toženca sta zamujala s plačilom treh zaporednih obrokov kredita, zato je bila banka v skladu s prvim odstavkom 13. člena ZPotK upravičena zahtevati plačilo preostalih obrokov pred zapadlostjo ali z enostransko izjavo razdreti pogodbo in (posledično prav tako) zahtevati plačilo celotnega dolga.
Ker sodna praksa višjih stališč temelji na stališču, da za odstop od pogodbe zadostuje neoblična izjava in da kot obvestilo o odstopu šteje tudi prejem vložene tožbe ali predloga za izvršbo, je do odstopa, če že ne s potekom roka, ki ga je dala banka v zadnjem pozivu k plačilu dolga z dne 7. 4. 2011, prišlo najkasneje, ko je tožena stranka prejela predlog za izvršbo. A tudi če do veljavnega odstopa ne bi prišlo, tožeča stranka (ki je vstopila v pravni položaj banke) takšno plačilo zaradi zamude s plačilom dveh zaporednih obrokov upravičeno uveljavlja neposredno na podlagi prvega odstavka 13. člena ZPotK, ki takšno možnost predvideva, ne da bi bil za njeno uresničitev potreben predhoden odstop od kreditne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
odmera pravdnih stroškov - načelo uspeha v pravdi - brezplačna pravna pomoč
Ker je tožnica s tožbo propadla, mora v proračun povrniti stroške, ki bi šli toženki, glede na to, da je ta imela v postopku odobreno brezplačno pravno pomoč.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00021474
ZD člen 212, 213, 213/1. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. OZ člen 546, 550, 550/1, 551, 557.
zapuščinski postopek - prekinitev zapuščinskega postopka - spor dedičev o obsegu zapuščine - sporna dejstva o obsegu zapuščine - vsebina spora - nujni dedič - dopolnitev nujnega deleža - prikrajšanje nujnega deleža - pravna narava pogodbe - izročilna pogodba - elementi pogodbe - pogodba o dosmrtnem preživljanju - darilo - odplačnost pogodbe - napotitev na pravdo - manj verjetna pravica dediča - tehtanje pravic - odsotnost odločilnih razlogov - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Kadar sodišče napoti dediča na pot pravde, mora pri določitvi vloge tožnika v vsakem konkretnem primeru tehtati nasprotujoče si pravice dedičev. ZD ne vsebuje nobenega merila za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Sodišče ocenjuje pravice dedičev glede na prepričljivost trditev in dokazov, na katere opirajo svoje zahteve.
Dedič se sklicuje na prikrajšanje nujnega dednega deleža, ker je zapustnik že tekom življenja razpolagal s svojim premoženjem v korist enega dediča z izročilno pogodbo. Izročilno pogodbo ureja OZ v členih 546 do 556. Med ostalim določa, da se v primeru, če se kakšen potomec ni strinjal z izločitvijo, štejejo tisti deli premoženja, ki so bili izrečeni drugim potomcem, za darila in se po prednikovi smrti z njimi ravna kot z darili, ki jih je prednik dal dedičem. Gre za domnevo, ki je nastopila tudi v obravnavani zadevi, saj pritožnica trdi, da z izročitvijo premoženja sodediču ni soglašala. Navedeno zakonsko domnevo je mogoče izpodbiti med ostalim tudi, če bi se ugotovilo, da je šlo dejansko za pogodbo o dosmrtnem preživljanju, ki je v nasprotju z izročilno pogodbo dvostransko odplačno obligacijsko razmerje.
kriva izpovedba - čas storitve kaznivega dejanja - dokončano kaznivo dejanje - kazenski postopek v teku
Zmotno je stališče obtoženčevega zagovornika, da je sodišče prve stopnje zagrešilo kršitev kazenskega zakona iz 1. točke 372. člena ZKP, ker kazenski postopek I K 1949/2010, v katerem je obtoženec krivo izpovedoval, še ni pravnomočno zaključen. Zakonski tekst tretjega odstavka 284. člena je, da se za krivo izpovedbo v kazenskem postopku storilec kaznuje z zaporom do petih let. Ta norma že sama po sebi ne predvideva, da bi moral biti kazenski postopek, v katerem je storilec krivo izpovedoval, zaključen, kot npr. je to določeno v drugem odstavku 284. člena KZ-1, ki se nanaša na stranko, ki pri dokazovanju z zaslišanjem strank v pravdnem, nepravdnem, izvršilnem ali upravnem postopku po krivem izpoveduje in je sodišče ali drug pristojni organ na takšno krivo izpovedbo oprl svojo odločbo v tem postopku. Kaznivo dejanje krive izpovedbe po tretjem odstavku 284. člena KZ-1 je dokončano, ko je dana izpovedba, pri tem pa ni pomembno, ali je nanjo bila oprta sodna odločba.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
OZ člen 169, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354/2.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pritožbena novota - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti
Obisk psihiatra res ni pogoj za prisojo odškodnine za sekundarni strah, vendar pa v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožničin strah presegel meje običajne zaskrbljenosti. Strah za izid zdravljenja pri tožnici ni dosegel takšne intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo (dodatne) odškodnine.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je tožnico strah voženj z motorjem, saj tega med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz njene izpovedi. Izjava, dana ob pregledu pri izvedencu, trditev ne nadomešča.
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V novejši (večinski) sodni praksi višjih sodišč se v takih primerih priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR.
ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1, 98, 98/3. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - prva pripravljalna vloga - nepopolna vloga - manjkajoče pooblastilo
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o preživljanju skupnih otrok - nujno preživljanje - življenjski standard - materialna ogroženost
Vsebinski kriterij pri določanju preživnine v začasnih odredbah ni ustrezen življenjski standard, ampak nujno preživljanje. Sodišče ob okoliščinah konkretnega primera ni moglo s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bilo preživljanje tri in osemletnega otroka pravdnih strank ogroženo, zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine za oba otroka, pravilno zavrnilo. Tožnica namreč ni specificirala nujnih stroškov za preživljanje, ampak je specificirala stroške, ki so po njeni oceni potrebni za zdrav psihofizični razvoj obeh otrok, in ni podala konkretnih trditev in dokazov v zvezi s premoženjskim stanjem in dohodki toženca, ker po lastnih navedbah ne ve, če kakršnekoli dohodke sploh ima.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
ZPP člen 14, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - javna listina - izvedenec grafološke stroke - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je bilo tožencu pisanje vročeno 11. 5. 2018. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). To pa je mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje pravilnosti izpolnitve vročilnice je na tožencu, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da pritožnik tega bremena ni zmogel.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021149
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/2, 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - darila zakoncema - posebno premoženje zakoncev - neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - korist - nečista denarna terjatev - valorizacija - valorizacija terjatev
V situaciji, ko sta pravdni stranki enakovredno skrbeli za otroke in gospodinjstvo, se mora okoliščina, da je imel eden od njiju bistveno višje dohodke (prav to zatrjuje toženec), odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
Pri oceni koristi v denarju (kadar naturalna restitucija ni mogoča) je čas, ki je odločilen za preračunavanje koristi v denarni znesek, čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ne čas razpada zakonske skupnosti. To terja pravilna uporaba določbe 190. člena OZ o neupravičeni pridobitvi. Gre za valorizacijo terjatve, ki je po svoji naravi nečista denarna terjatev, pri nečistih terjatvah pa višina ni določena vse do trenutka sodne odločbe. Nima sicer pritožnica prav, ko se zavzema za to, da bi moralo sodišče zaradi tega ponoviti dokazovanje z drugim izvedencem. Vprašanje trenutka, ki je odločilen za oceno koristi v denarju, namreč ni strokovno, ampak pravno vprašanje; sodišče mora izvedenca ustrezno usmeriti, ko mu postavi nalogo.
ZPP-UPB3 člen 8, 215, 286.b. OZ-UPB1 člen 30, 30/3.
pravočasno grajanje procesnih kršitev - sklenitev pogodbe o delu - stalna poslovna zveza med strankama - enako varstvo pravic v postopku - udeležba stranke na naroku - utemeljeno opravičilo o odsotnosti z naroka
Pogodbeni odnos je razdeljen na sklenitveno fazo in fazo izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V obravnavani zadevi je v ospredju sklenitvena faza, torej vprašanje, ali sta se pogodbeni stranki dogovorili o delu (dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih sob) in ceni za to delo. Nobenega dvoma ni, da je tožeča stranka 3.3.2015 naslovila na toženo stranko zadnjo konkretno in popolno pisno ponudbo za omenjeni posel. Te ponudbe pa tožena stranka ni takoj na jasen in nedvoumen način zavrnila, temveč je to storila šele po zaključku faze izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke. Ker pa je med ponudnikom in naslovnikom obstajala stalna poslovna zveza glede dograjevanja televizijskega sistema in izgradnje wi-fi omrežja v hotelskih sobah tožene stranke, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena. Ko je namreč naslovnik glede določenega blaga (ali storitve) v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, se šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (tretji odstavek 30. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru sklenili pogodbo o dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih hotelskih sob tožene stranke, in sicer v skladu s ponudbo tožeče stranke z dne 3.3.2015, upoštevaje ob tem, da tožena stranka ni zmogla procesnega bremena, da je takšno ponudbo (oziroma njen del) pravočasno zavrnila.
fikcija umika tožbe zaradi neplačila takse - vrnitev v prejšnje stanje - neupravičen razlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za plačilo sodne takse
Tožnica je vložila predlog za vrnitev v prejšnje stanje, ki ga je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo, ker tožnica ni zamudila roka za plačilo sodne takse iz upravičenega vzroka.
ZIZ člen 272, 272/1, 273, 273/1. ZGD-1 člen 501, 501/3.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - tožba na izključitev družbenika - regulacijska začasna odredba
Če je upnica z verjetnostjo imetnica 50 % poslovnega deleža, bi moral imeti dolžnik za njeno razrešitev kot prokuristke in za imenovanje nove poslovodje soglasje upnice kot druge, enakovredne družbenice. Ker soglasja ni pridobil, je ravnal samovoljno in je z verjetnostjo posegel v družbeniške pravice upnice. Dolžnik je z nevključevanjem upnice v soupravljanje družbe kot enakovredne družbenice tej z verjetnostjo povzročil škodo, zlasti ker zaradi tega ni bila deležna informacij o družbi, ki bi jih lahko uporabila v postopku ugotovitve in delitve skupnega premoženja.
V dejanskih okoliščinah tega primera je pomen ureditvene oziroma regulacijske začasne odredbe, da se začasno uredi sporno pravno razmerje. Terjatve namreč ne ogroža le nevarnost, da sodbe ne bo mogoče izvršiti, pač pa tudi ravnanja, zaradi katerih bi sodno varstvo ostalo brez pomena – to je v primeru, če že v teku sodnega postopka za varstvo te terjatve tožniku nastane nenadomestljiva oziroma težko nadomestljiva škoda. V tem primeru bi do tega lahko prišlo, če bi dolžnik še naprej samovoljno upravljal družbo, v kateri imata enakovredna poslovna deleža stranki, in s tem ogrožal tudi vrednost poslovnega deleža upnice.
Izdana začasna odredba s skupnim zastopanjem poslovodje z upnico preprečuje dolžniku, da bi še naprej povzročal upnici domnevno škodo in da ne spreminja oziroma ogroža njenega poslovnega deleža.