CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00021149
ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. OZ člen 190. SPZ člen 48, 48/2, 49. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14.
skupno premoženje zakoncev - delež razvezanih zakoncev na skupnem premoženju - ugotavljanje deleža na skupnem premoženju - obseg skupnega premoženja - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla - darila zakoncema - posebno premoženje zakoncev - neupravičena pridobitev - vlaganja v tujo nepremičnino - povrnitev vlaganj v nepremičnino - korist - nečista denarna terjatev - valorizacija - valorizacija terjatev
V situaciji, ko sta pravdni stranki enakovredno skrbeli za otroke in gospodinjstvo, se mora okoliščina, da je imel eden od njiju bistveno višje dohodke (prav to zatrjuje toženec), odraziti v večjem deležu na skupnem premoženju.
Pri oceni koristi v denarju (kadar naturalna restitucija ni mogoča) je čas, ki je odločilen za preračunavanje koristi v denarni znesek, čas izdaje sodbe sodišča prve stopnje, ne čas razpada zakonske skupnosti. To terja pravilna uporaba določbe 190. člena OZ o neupravičeni pridobitvi. Gre za valorizacijo terjatve, ki je po svoji naravi nečista denarna terjatev, pri nečistih terjatvah pa višina ni določena vse do trenutka sodne odločbe. Nima sicer pritožnica prav, ko se zavzema za to, da bi moralo sodišče zaradi tega ponoviti dokazovanje z drugim izvedencem. Vprašanje trenutka, ki je odločilen za oceno koristi v denarju, namreč ni strokovno, ampak pravno vprašanje; sodišče mora izvedenca ustrezno usmeriti, ko mu postavi nalogo.
ZPP-UPB3 člen 8, 215, 286.b. OZ-UPB1 člen 30, 30/3.
pravočasno grajanje procesnih kršitev - sklenitev pogodbe o delu - stalna poslovna zveza med strankama - enako varstvo pravic v postopku - udeležba stranke na naroku - utemeljeno opravičilo o odsotnosti z naroka
Pogodbeni odnos je razdeljen na sklenitveno fazo in fazo izpolnjevanja pogodbenih obveznosti. V obravnavani zadevi je v ospredju sklenitvena faza, torej vprašanje, ali sta se pogodbeni stranki dogovorili o delu (dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih sob) in ceni za to delo. Nobenega dvoma ni, da je tožeča stranka 3.3.2015 naslovila na toženo stranko zadnjo konkretno in popolno pisno ponudbo za omenjeni posel. Te ponudbe pa tožena stranka ni takoj na jasen in nedvoumen način zavrnila, temveč je to storila šele po zaključku faze izpolnjevanja pogodbenih obveznosti s strani tožeče stranke. Ker pa je med ponudnikom in naslovnikom obstajala stalna poslovna zveza glede dograjevanja televizijskega sistema in izgradnje wi-fi omrežja v hotelskih sobah tožene stranke, se šteje, da je bila pogodba med pravdnima strankama sklenjena. Ko je namreč naslovnik glede določenega blaga (ali storitve) v stalni poslovni zvezi s ponudnikom, se šteje, da je sprejel ponudbo, ki se nanaša na takšno blago, če je ni takoj ali v danem roku zavrnil (tretji odstavek 30. člena Obligacijskega zakonika, v nadaljevanju OZ). Zato je po oceni pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo in zaključilo, da sta pravdni stranki v konkretnem primeru sklenili pogodbo o dograditvi televizijskega sistema za 20 dodatnih hotelskih sob tožene stranke, in sicer v skladu s ponudbo tožeče stranke z dne 3.3.2015, upoštevaje ob tem, da tožena stranka ni zmogla procesnega bremena, da je takšno ponudbo (oziroma njen del) pravočasno zavrnila.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožeča stranka ni uspela izpodbiti resničnosti vsebine javnih listin. Tožeča stranka tudi po oceni pritožbenega sodišča ni uspela dokazati, da je bila na dan škodnega dogodka v takšnem stanju, da se ni bila sposobna pogovarjati s policistoma.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00021576
ZPP člen 8, 212, 245, 245/2, 245/3, 287, 287/2, 339, 339/2, 339/2-8, 356. URS člen 22, 23, 25. ZNB člen 8, 10, 10-6, 22, 22/1, 23, 25, 53b, 53c, 57, 57/1, 57/1-4, 57/1-5. ZNB-A člen 9. ZVPNB člen 24.
odškodnina - objektivna odgovornost države - nevarna dejavnost - cepljenje - obvezno cepljenje otrok - obvezno cepljenje proti nalezljivim boleznim - nalezljive bolezni - posledice cepljenja - vzročna zveza - obstoj škode - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - mesečna renta - povrnitev stroškov zdravljenja - izvedensko mnenje - predlog za postavitev novega izvedenca - pomanjkljiva obrazložitev - pravica do izjave - pravica do pritožbe - sojenje brez nepotrebnega odlašanja - enako varstvo pravic - učinkovito pravno sredstvo - ugotovitvena odločba Ustavnega sodišča - materialno trditveno in dokazno breme - procesno trditveno in dokazno breme - dokazni standard - pomanjkljiva trditvena podlaga
Objektivna odgovornost države za posledice obveznega cepljenja temelji na posebnih predpisih o varstvu pred nalezljivimi boleznimi. Gre za dejavnost, pri kateri kljub še tako veliki skrbnosti vedno ni mogoče preprečiti nastanka škode (poslabšanja zdravja) in pomeni povečano nevarnost nastanka škode. Narave odgovornosti ne spreminja dejstvo, da je cepljenje proti steklini indicirano šele, ko obstaja nevarnost okužbe s steklino, kakor tudi ne dejstvo, da se z njim preprečuje potencialno smrtno nevarna bolezen. Obvezno cepljenje proti steklini namreč ni predpisano le zaradi zaščite posameznika, temveč tudi zaradi preprečevanja širjenja bolezni, torej zaradi varstva splošnega interesa. Ravno zaradi tega interesa ob podani indikaciji odločitev za cepljenje ni prepuščena volji posameznika.
Zdravstvene težave bodisi cepljenih bodisi necepljenih posameznikov imajo lahko zelo različne vzroke, ki jih vedno ni mogoče odkriti. Stališče, da mora biti za uspeh ugovora vzročne zveze zanesljivo ugotovljen alternativni vzrok tožničinih težav, bi se zato utegnilo izkazati za prestrogo, saj bi lahko toženo stranko spravilo v dokazno stisko in ji že vnaprej onemogočilo uspeh njenega ugovora. To velja toliko bolj v konkretnem primeru, ko je odkritje takšnega vzroka v veliki meri odvisno od sodelovanja nasprotne stranke.
Stranka nima a priorne pravice do drugega mnenja in zgolj njeno nestrinjanje z izvedenskim mnenjem še ni razlog za postavitev novega izvedenca. Ko pa se pojavi indic, da v dokazni temi vendarle obstaja realno znanstveno tveganje za napako, je izjemoma utemeljen predlog za novega izvedenca iste stroke, čeravno je določeni izvedenec svoje delo jasno in v celoti opravil.
ZPP člen 14, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica kot javna listina - javna listina - izvedenec grafološke stroke - vezanost na pravnomočno obsodilno kazensko sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - strah - primarni in sekundarni strah
Vročilnica je javna listina, ki dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje (prvi odstavek 224. člena ZPP). Iz vročilnice, ki se nahaja v spisu, izhaja, da je bilo tožencu pisanje vročeno 11. 5. 2018. Dovoljeno je dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena (četrti odstavek 224. člena ZPP). To pa je mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost. Breme za konkretizirano izpodbijanje pravilnosti izpolnitve vročilnice je na tožencu, pritožbeno sodišče pa ocenjuje, da pritožnik tega bremena ni zmogel.
ZPP člen 22, 22/1, 24, 24/1, 25, 25/1, 98, 98/3. ZIZ člen 62, 62/2.
spor o krajevni pristojnosti - izvršilni postopek na podlagi verodostojne listine - nadaljevanje postopka po razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine - določitev krajevno pristojnega sodišča - pravočasnost ugovora krajevne pristojnosti - prva pripravljalna vloga - nepopolna vloga - manjkajoče pooblastilo
Ugovor krajevne nepristojnosti, ki ni podan že v ugovoru zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine, temveč šele tekom pravdnega postopka, je načeloma prepozen. Vendar je po stališču sodne prakse pravočasen takrat, kadar se zaradi posebnosti podajanja navedb v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine pri razlagi omenjenih postopkovnih določb upošteva položaj, ko stranke niso dovolj zgodaj seznanjene z okoliščinami, ki lahko vplivajo na pristojnost sodišča.
razmerja med starši in otroki - začasna odredba - regulacijska začasna odredba - začasna odredba o preživljanju skupnih otrok - nujno preživljanje - življenjski standard - materialna ogroženost
Vsebinski kriterij pri določanju preživnine v začasnih odredbah ni ustrezen življenjski standard, ampak nujno preživljanje. Sodišče ob okoliščinah konkretnega primera ni moglo s stopnjo verjetnosti zaključiti, da bi bilo preživljanje tri in osemletnega otroka pravdnih strank ogroženo, zato je tožničin predlog za izdajo začasne odredbe v delu, ki se nanaša na določitev začasne preživnine za oba otroka, pravilno zavrnilo. Tožnica namreč ni specificirala nujnih stroškov za preživljanje, ampak je specificirala stroške, ki so po njeni oceni potrebni za zdrav psihofizični razvoj obeh otrok, in ni podala konkretnih trditev in dokazov v zvezi s premoženjskim stanjem in dohodki toženca, ker po lastnih navedbah ne ve, če kakršnekoli dohodke sploh ima.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021467
OZ člen 154. ZPP člen 5, 243.
prometna nesreča - odškodninska odgovornost - odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - kršitev predpisov o varnosti cestnega prometa - soodgovornost udeležencev prometne nezgode za škodo - prednostna cesta - prekoračitev dovoljene hitrosti - vzročna zveza - delež odgovornosti za nezgodo - dokazni postopek s sodnim izvedencem - izvedensko mnenje iz drugega postopka - načelo kontradiktornosti - dokazna ocena
Ne glede na to, da je položaj izvedenca, postavljenega v drugem sodnem postopku, v bistvenem enak kot položaj izvedenca, angažiranega prav za potrebe konkretnega postopka, je odločilno to, da tožnica ni soglašala z uporabo mnenja. Načelo kontradiktornosti namreč stranki zagotavlja tudi pravico, da je prisotna ob izvajanju dokazov, da izvedencu postavlja vprašanja ter da se izjavi o rezultatih dokazovanja. Vse to pa tožnici, ki ni bila stranka kazenskega postopka, ni bilo omogočeno.
Izhodišče za presojo odškodninske odgovornosti obeh udeležencev nesreče je vprašanje vzročne zveze, vprašanje torej, katero ravnanje ima odločilno težo in katero je tisto, ki pomeni odločilen vzrok nastanka škode. V konkretnem primeru je na dlani, da je toženec s tem, ko je zavil levo, zaprl pot naravnost vozečemu vozilu, ki ga je upravljal B. in zato, saj je nepravilno ocenil razdaljo in hitrost tega vozila, krivdno povzročil nevarno situacijo. Po drugi strani pa je k nesreči prispeval tudi voznik B., ki je vozil naravnost, saj je bistveno prekoračil dovoljeno hitrost. Po utrjenem stališču sodne prakse v primerih, v katerih si konkurirata kršitev pravil o prednostni cesti in pravilo o primerni hitrosti, če ni posebnih okoliščin, voznik, ki krši pravilo o prednostni cesti, nosi večji delež odgovornosti. Ob upoštevanju takšnega stališča in ob dejstvu, da je voznik B. občutno prekoračil dovoljeno hitrost, s čimer je huje kršil pravila o omejtvi le-te, toženec pa je kršil pravilo o prednostni cesti, vozil pa je tudi pod vplivom alkohola, je presoja sodišča prve stopnje, da je njuna odgovornost enaka, pravilna.
izločitev iz zapuščine - darilo zapustnika - dokazi - dejansko stanje - ustna darilna pogodba
Ker je sodišče ugotovilo, da je zapustnica že za časa svojega življenja obe nepremičnini podarila tožnici, ti ne moreta biti predmet zapuščine, zato je sodišče tožničinemu zahtevku za njuno izločitev iz zapuščine ugodilo.
SPZ člen 38, 48, 48/1. ZTLR člen 24, 25, 26. OZ člen 190, 190/1.
vlaganja v tujo nepremičnino - vlaganja v tujo nepremičnino v času veljavnosti ZTLR - gradnja na tujem - nova stvar - zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj
Tudi če bi bila glavnina vlaganj opravljena do uveljavitve SPZ oziroma do leta 2002, ni mogoče uporabiti določb o originarni pridobitvi lastninske pravice. Tožnik je namreč zatrjeval, da je pri gradnji sodeloval njegov očim (solastnik nepremičnine v času vlaganj) ter da je šlo torej za dogovorjena vlaganja, kar izključuje pridobitev lastninske pravice z uporabo pravil o gradnji na tujem.
ZPP-UPB3 člen 14, 286.a, 286.a/5. OZ-UPB1 člen 169, 186.
neposlovna odškodninska odgovornost - vezanost civilnega sodišča na kazensko obsodilno sodbo - vzročna zveza - prekluzija navajanja dejstev in dokazov - solidarna odgovornost - neupravičena obogatitev - pravica do izjave
Dejstvo, da je sodišče prve stopnje toženi stranki dodelilo rok 15 dni za odgovor na vlogo tožeče stranke, namreč glede na to, da je sodišče izvedlo zgolj listinske dokaze in zadevo nato takoj zaključilo, ne pomeni, da se je reševanja spora zavleklo v smislu določbe 286.a člena ZPP. Drugačna razlaga bi bila glede na opisane okoliščine preveč toga, posebej še, ker je šlo pri pripravljalni vlogi, vloženi na naroku, v večjem delu le za konkretizacijo navedb iz tožbe. Toženkina pravica do izjave pa ni bila kršena, saj ji je sodišče dalo možnost, da se do navedbe tožeče stranke opredeli (zato je navsezadnje celo preložilo narok). To možnost pa je tudi izkoristila. Niti vloga tožeče stranke niti odgovor tožene pa nista zahtevali kakšnega dodatnega dokaznega postopka.
skupno premoženje zakoncev - vlaganja v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine - kolektivna terjatev - delitev skupnega premoženja v pravdi - domneva o enakosti deležev zakoncev na skupnem premoženju - uporaba prostega preudarka
Z vložitvijo skupnega premoženja v premoženje drugega je nastala skupna terjatev zakoncev do lastnikov tega premoženja. Zahtevek ima podlago v prvem odstavku 48. člena Stvarnopravnega zakonika.
O delitvi skupnega premoženja se praviloma odloča v nepravdnem postopku, v pravdi pa le, če so za to podani utemeljeni razlogi. Glede na to, da bistveni del skupnega premoženja predstavlja denarna terjatev in da ni izkazano, da bi se z odločitvijo o toženkini obveznosti plačila njen položaj v postopku za razdružitev premičnin bistveno poslabšal, je odločitev o obveznosti plačila pravilna.
Glede na to, da za ugotovitev deležev na skupnem premoženju ni pomembno, kdo je odplačeval kredit in da sta bila prispevka tožnikovih staršev in toženkinega očeta h gradnji približno enaka, je ob ostalih ugotovitvah v izpodbijani sodbi utemeljen sklep, da tožnik ni dokazal višjega deleža na skupnem premoženju od zakonsko domnevanega.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00022756
KZ-1 člen 257, 258, 288. ZKP člen 434.
oškodovanec kot tožilec - vloga stranke - opis kaznivega dejanja - nepopolna vloga - obvezne sestavine obtožnega predloga - kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic - kaznivo dejanje nevestnega dela v službi - kaznivo dejanje protizakonitega, pristranskega in krivičnega sojenja
V vlogi in njeni dopolnitvi pri navedbi pravde P11/2012 res ni naveden datum izdaje sklepa 27. 10. 2016, s katerim naj bi B.Z. storila kaznivo dejanje, je pa datum razviden iz sklepa Okrožnega državnega tožilstva Kt 2815/2018 z dne 27. 6. 2018. A to ni sestavina vloge in ne zadostuje, če je datum domnevne storitve kaznivega dejanja razviden iz listin, priloženih vlogi, temveč mora biti dovolj natančno konkretiziran v opisu kaznivega dejanja.
Pritožba utemeljeno izpostavlja, da sodišče prve stopnje z njene strani predlaganega dokaza z zaslišanjem strank ni izvedlo in razloga za to ni navedlo ter da je toženka oporekala zapadlosti terjatve.
Z zgoraj opisanim ravnanjem sodišča prve stopnje je bilo kršeno načelo kontradiktornosti, kar pomeni absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP, za katero se domneva vpliv na pravilnost in zakonitost izpodbijane sodbe.
ZPP člen 7, 212, 254. ZVZD-1 člen 19, 38. OZ člen 171. ZZVZZ člen 86, 87.
razglasitev sodbe - pisna izdelava sodbe - varstvo pri delu - odškodninski zahtevek zavoda za zdravstveno zavarovanje - dokazni predlog - določnost
Pravdna stranka mora za svoje trditve predlagati tudi dokaze (7. člen ZPP in 212. člen ZPP) in predlagati dokaze pomeni, da so upoštevni samo tisti dokazi, za katere stranka nepogojno predlaga, naj se izvedejo, čemur dikcija ″po potrebi″ ne ustreza.
Pritožba ni uspela izpodbiti zaključka sodišča prve stopnje, da je tožena stranka vedela, da se tekoči trak večkrat ustavi zaradi ovir na traku in da jih delavci sami odstranjujejo na nepravilen način, zato ne more biti uspešna niti v tem, da bi izpodbila zaključke sodišča prve stopnje, da ni izvajala nadzora nad delom na način, da bi pravočasno ukrepala in preprečila kršitve pri varnem načinu dela.
Sodišče prve stopnje je ob ugotovljenem dejanskem stanju pravilno uporabilo materialno pravo, ko je presodilo, da je tožena stranka kot delodajalec poškodovanega delavca skladno z določbo 87. člena ZZVZZ dolžna tožeči stranki povrniti nastalo škodo, vendar v višini 90% vtoževane terjatve ob upoštevanju soprispevka poškodovanega delavca.
OZ člen 169, 179, 182, 299, 378. ZPP člen 337, 337/1, 354, 354/2.
odmera denarne odškodnine za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pritožbena novota - prevozni stroški - zakonske zamudne obresti
Obisk psihiatra res ni pogoj za prisojo odškodnine za sekundarni strah, vendar pa v dokaznem postopku ni bilo ugotovljeno, da bi tožničin strah presegel meje običajne zaskrbljenosti. Strah za izid zdravljenja pri tožnici ni dosegel takšne intenzivnosti, ki bi utemeljevala prisojo (dodatne) odškodnine.
Sodišče prve stopnje pravilno ni upoštevalo ugotovitve izvedenca, da je tožnico strah voženj z motorjem, saj tega med postopkom pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, kaj takšnega pa ne izhaja niti iz njene izpovedi. Izjava, dana ob pregledu pri izvedencu, trditev ne nadomešča.
Tožnica je v skladu z določilom 169. člena OZ upravičena do popolne odškodnine. Ta zajema tako strošek za porabo goriva kot tudi strošek zaradi obrabe vozila. V novejši (večinski) sodni praksi višjih sodišč se v takih primerih priznava strošek za prevožen kilometer v znesku 0,37 EUR.
Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da gre v konkretnem primeru za neodplačen pravni posel, kar v posledici pomeni, da je zamudila materialni prekluzivni rok za vložitev tožbe na izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj (257. člen OZ). Tako ni več bistveno, da je bilo pravno dejanje nedvomno storjeno v škodo upnika, da je dolžnik to vedel, tožencu pa je bilo to prav tako znano ali pa bi mu moralo biti znano. Gre za materialni prekluzivni rok in po poteku takšnega roka tožba (po materialnem pravu) ni več dopustna. Sodišče prve stopnje bi moralo tožbeni zahtevek zavrniti in ne tožbe zavreči, kar pa ne gre v škodo tožeče stranke.
Ugovor pobota v pravdi ustvarja litispendenco s trenutkom, ko se nasprotna stranka z njim seznani. Ista terjatev se ne more uveljavljati v pobot v dveh pravdah ali se uveljavljati enkrat z ugovorom pobota v pravdi in drugič s samostojno (lahko tudi nasprotno) tožbo.
odgovornost podizvajalca - odgovornost delodajalca - nesreča pri delu - vijačenje in sestavljanje opažnih sten - lastnik stvari - odgovornost glavnega izvajalca - vzrok padca - nepravilno ravnanje - ugovor skritih napak - skrite napake blaga - zavrnitev ugovora - solidarna odgovornost lastnika - solidarna odgovornost izvajalcev - gradbeni podizvajalec - riziko obratovanja - nevarna dejavnost kot pravni standard
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je bil tožnik zaposlen pri podizvajalcu glavnega izvajalca, to je drugotožene stranke. Po medsebojni pogodbi mora delodajalec tožnika opraviti uvajanje v delo in ga nadzirati pri delu. Zato glavni izvajalec ni odgovoren za tožnikovo nepoznavanje dela na gradbišču, to je razopaženje tono težkega opaža. Tožeči stranki ni uspelo dokazati, da bi drugotožena stranka kot lastnik opaža, izročila star in obrabljen opaž, saj je opaž bil nov. Zato ni podlage za solidarno odgovornost iz drugega odstavka 152. člena OZ.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
V redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga je tožena stranka tožniku očitala kršitvi obveznosti iz delovnega razmerja s tem, ko spornega dne ob zagonu linije brizganca ni izvedel predpisane avtokontrole, zaradi česar je prišlo do izmeta več kot 700 kosov polizdelkov - brizganca. Tožena stranka tožniku tudi očita, da na liniji brizganca ni odpravil napake s ponovno nastavitvijo stroja, po ugotovitvi napake pa ni pregledal vseh kosov, izdelanih od zadnje avtokontrole, ter je 100 kosov slabih komutatorjev odložil v predal, namesto da bi jih označil in izločil v rdeče zaboje ali zaporno cono, o navedenem pa ni obvestil odgovornega vodje, obratnega inženirja oziroma sodelavca v naslednji izmeni. Glede na težo in naravo samih kršitev, zlasti glede na to, da je bil tožnik predhodno že pisno opozorjen na kršitev pogodbenih obveznosti iz delovnega razmerja in možnost odpovedi pogodbe o zaposlitvi v primeru ponovne kršitve, je tožena stranka zaradi tožnikove opustitve izvedbe predpisane avtokontrole utemeljeno odpovedala pogodbo o zaposlitvi iz krivdnega razloga. Pri tem ni odločilno, da je tožena stranka po redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi zaposlila polbrata vodje proizvodnje. V obravnavanem primeru je namreč tožena stranka tožniku zakonito podala redno odpoved iz krivdnega razloga, ne pa iz poslovnega razloga oziroma prenehanja potreb po delu. Očitani kršitvi sta dokazani, zato je podan odpovedni razlog iz 3. alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.