IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VSM00021135
KZ-1 člen 86, 86/11.
način izvršitve kazni zapora - alternativna izvršitev kazni zapora z delom v splošno korist - neoprava družbeno koristnega dela - izvršitev izrečene zaporne kazni
Pritožba z navedbo, da razlogi za neizvršitev dela v splošno korist niso v sferi obsojenega, po vsebini uveljavlja kršitev določb 86. člena Kazenskega zakonika (v nadaljevanju KZ-1).
Nezmožnost "oddelati" 360 ur v splošno korist po sodbi, izdani v predmetni zadevi (in preostalih 490 ur po prejšnji sodbi)1, je posledica obsojenčeve lastne odločitve, da zapusti Republiko Slovenijo (deložacija kaže na prezadolženost obsojenega) in s tem jasni nameri, da se zavestno in hote izogne izpolnjevanju nalog in navodil.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00022247
ZPP člen 13, 13/2, 319, 324, 324/3, 324/4. ZASP člen 5.
avtor - avtorsko delo - predhodno vprašanje - izrek odločbe - pravnomočnost odločitve o predhodnem vprašanju - kršitev načela kontradiktornosti postopka
Predhodno vprašanje ni del tožbenega zahtevka, temveč je le del njegove podlage, zato odločitev o predhodnem vprašanju ni vsebovana v izreku, ampak le v obrazložitvi sodbe. Pravnomočna postane le odločitev o zahtevku (319. člen ZPP), ki je vsebovana v izreku sodbe (324. člen ZPP). Odločitev o predhodnem vprašanju, tako kot vse ostale odločitve sodišča, ki so vsebovane le v obrazložitvi sodbe, pa ne postane pravnomočna. Zato ne veže strank in sodišča v morebitnih kasnejših pravdah glede istega pravnega razmerja ter mora v novi pravdi sodišče predhodno vprašanje ponovno samo rešiti in v ta namen tudi izvesti potrebne dokaze. Sodba kot listinski dokaz lahko služi le za ugotovitev, da je sodišče v neki zadevi že odločilo in kako je odločilo, ne more pa biti dokaz, ki bi bil primeren za ugotovitev, da so dejstva, ki jih je tedaj ugotovilo sodišče, tudi resnična.
vrnitev izplačanih sredstev - potni stroški - službeno potovanje - dokazna ocena - odločitev o pravdnih stroških
Glede na to, da je sodišče prve stopnje sprejelo prepričljivo dokazno oceno, da je toženka prejeto gotovino vrnila tožeči stranki oziroma njeni finančnici, ni bilo podlage, da bi odločalo na podlagi pravila o dokaznem bremenu. Na podlagi ugotovitve, da je toženka dokazala, da je vrnila prejeto gotovino, je pravilna odločitev, da se tožbeni zahtevek zavrne.
Tako iz pisno podanega izvedenskega mnenja kot tudi iz izpovedi obeh zaslišanih izvedencev izhaja ugotovitev, da pri tožnici zdravljenje še ni zaključeno, in da torej niso izpolnjeni pogoji določeni v prvem odstavku 63. člena ZPIZ-2 za ugotovitev invalidnosti.
Vse te okoliščine, ne glede na starost obdolženca, dejstvo, da še ni bil obsojen in kljub njegovi bistveno zmanjšani prištevnosti v času izvršitve kaznivih dejanj, ne omogočajo izreka kazenskega sankcije opozorilne narave oziroma pogojne obsodbe, niti ob hkratnem izreku varstvenega nadzorstva, kot je neutemeljeno odločilo sodišče prve stopnje. Ta ukrep namreč ni prisilne narave, temveč je v celoti odvisen od svobodne volje obdolženca, pri čemer pa njegove osebne okoliščine, ko se zaveda lastnih težav in potrebe po jemanju zdravila, pa kljub temu uživa še alkohol in prepovedano drogo, čeprav kombinacija teh substanc še dodatno poveča njegovo jezo in agresivnost, po oceni višjega sodišča ne bi imel pričakovanih pozitivnih učinkov. Nobenih zagotovil oziroma pozitivne prognoze torej ni, da bi obdolženi izrečeni ukrep varstvenega nadzorstva in v okviru tega odrejena navodila sodišča tudi dejansko spoštoval, saj sam prostovoljno v tej smeri še ni storil ničesar.
ZIZ člen 189, 189/4, 197, 198, 207, 208. ZPP člen 286b, 294, 343, 343/4, 406, 407.
izvršba na nepremičnine - sklep o poplačilu - vrstni red poplačila terjatev - načelo javnosti - razdelitveni narok - zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - pravni interes za pritožbo
V predmetni zadevi pritožba sicer pravilno opozarja, da se na podlagi 197. člena ZIZ najprej poplačajo stroški izvršilnega postopka in ne davek na promet nepremičnin, kot je to odločilo sodišče prve stopnje. Ker pa so bili kljub temu poplačani tudi vsi stroški izvršilnega postopka, ki bi sicer morali biti na prvem mestu poplačila (poplačane so bile delno celo terjatve upnikov), navedena kršitev ni vplivala na zakonitost in pravilnost konkretnega poplačila.
V predmetni zadevi, ko gre za prisilno izvršitev dolžnikovih obveznosti (čeprav gre v eni od zadev tudi za preživninsko zadevo) ne gre za nobenega od primerov, ki bi upravičevali izključitev javnosti. Izvršilni postopek za izterjavo preživnine namreč ne spada med zakonske spore ali spore iz razmerij med starši in otroki po 406. členu ZPP.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00020872
OZ člen 147, 147/2, 178, 183. ZPP člen 213.
odgovornost delodajalca - okrnitev ugleda in dobrega imena pravne osebe - kršitev osebnostne pravice - upravnik - upravljanje večstanovajskih stavb - izjava v medijih - protipravnost izjav - korupcija - dokazno breme - profesionalna skrbnost - nepotreben dokaz
Tožeča stranka neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da je v konkretnem primeru spregledalo, da se drugotoženka sama ukvarja z dejavnostjo upravljanja stanovanj in poslovnih prostorov, saj presoja sodišča prve stopnje o prispevku prvotoženca k razpravi o konkurenčnosti poslovanja upravnikov na trgu in o ekonomski upravičenosti za stanovalce izhaja ravno iz te predpostavke. Ne more pa se pritožbeno sodišče strinjati, da sporna vsebina izjave pomeni diskreditiranje delovanja tožeče stranke. Ni namreč mogoče pričakovati, da se pravna oseba, ki se ukvarja z dejavnostjo upravljanja stavb, ne sme sklicevati na odzive ljudi o izkušnjah z različnimi upravniki.
oprostitev plačila sodnih taks - izredna denarna socialna pomoč - kriteriji za presojanje taksne oprostitve
Dolžnica je prejela zgolj izredno denarno socialno pomoč v enkratnem znesku za namensko porabo, pri čemer CSD ni ugotavljal oziroma ni bil vezan na dolžničino materialno stanje, temveč je denarno socialno pomoč odobril, ker se je dolžnica znašla v položaju trenutne materialne ogroženosti oziroma je izkazovala izredne stroške, vezane na preživljanje, ki jih z lastnim dohodkom tedaj ni mogla pokriti. V danem postopku dolžnica ni zatrjevala nobene izredne situacije, ki bi tudi sicer, glede na dolžničino premoženjsko stanje, najprej privedla do presoje, ali so podani pogoji za odlog (in ne oprostitev) plačila sodnih taks, zato je odločitev pravilno oprta na ugotovljen materialni položaj dolžnice.
objektivna odgovornost - sopotnik v avtomobilu - dokazna ocena - kraj škodnega dogodka - način nastanka poškodb
Sodna praksa je zavzela stališče, da ugotovitev, da zatrjevana škoda v dogodku ni mogla nastati na zatrjevani način, predstavlja dejstvo, ki logično in izkustveno izključuje sam zatrjevani dogodek in s tem zatrjevani zavarovalni primer. Okoliščina, da je do dogodka prišlo na „drugačen način“ neizogibno vodi do zaključka neobstoja vzročne zveze med (zatrjevanim) škodnim dogodkom in (zatrjevano) škodo. Čim je tako, pa ni enega od potrebnih elementov odškodninske odgovornosti in s tem zavarovalnega primera.
stiki - vsebina predloga za izvršbo - popolnost predloga za izvršbo - dopolnjevanje trditev tekom postopka - odgovor na ugovor - določitev stikov med počitnicami - pravica izbire
Navajanje novot in predlaganje novih dokazov v izvršilnem postopku načeloma ni dopustno (šele) po vložitvi ugovora oziroma odgovora na ugovor. Dolžnik mora v ugovoru navesti vsa dejstva, s katerimi ga utemeljuje in predloži dokaze zanje (drugi odstavek 53. člena ZIZ), upnik pa ima enako dolžnost ob vložitvi odgovora na ugovor (tretji dostavek 58. člena ZIZ), in torej ne že v predlogu za izvršbo.
Zgolj dejstvo, da je dolžnica prva izbrala svoj termin poletnega dopusta, ni odločilno, saj izvršilni naslov ne določa, da bi imel pravico izbire (prvi) upnik, niti da mora dolžnica vsak njegov predlog sprejeti (potem to ne bi bil več dogovor), temveč da se morata o izrabi poletnih počitnic stranki dogovoriti.
ZSPJS-I člen 23.. ZSPJS člen 49a, 49a/4.. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija (2008) člen 10.
javni zavod - javni uslužbenec - jubilejna nagrada
Kolektivna pogodba javnega zavoda v 124. členu določa, da delavcu pripada nagrada ob delovnih jubilejih, med drugim tudi za stalnost v javnem zavodu, in sicer v višini 150 % izhodiščne bruto plače v javnem zavodu. Ta je bila opredeljena v prvem odstavku 100. člena kolektivne pogodbe kot najnižja plača za I. tarifni razred, višina pa je bila določena v drugem odstavku 105. člena kolektivne pogodbe. Aneks h Kolektivni pogodbi javnega zavoda RTV Slovenija je v 10. členu določil, da z dnem uveljavitve tega aneksa, tj. z dnem 9. 7. 2008, prenehata veljati določbi 100. in 105. člena kolektivne pogodbe. Ni pa razveljavil določbe 124. člena kolektivne pogodbe, ki kot osnovo za odmero jubilejne nagrade za stalnost izrecno in jasno določa izhodiščno bruto plačo v javnem zavodu.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - dejansko stanje
Pritožba pravilno opozarja, da pomeni sprejem v varovani oddelek SVZ na podlagi odločbe sodišča hud poseg v človekove pravice, predvsem pravico do osebne svobode ter pravico do varstva človekove osebnosti in dostojanstva, zato mora sodišče pred izrekom ukrepa skrbno presoditi, ali obstajajo vsi zakonsko določeni pogoji zanj.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - stranke glavnega postopka osebnega stečaja - upniki - stroški stečajnega postopka - življenjski stroški
Upnik stroškov stečajnega postopka nima položaja upnika v stečajnem postopku in tudi ni upravičen opravljati drugih procesnih dejanj v stečajnem postopku, med katere sodi tudi vložitev ugovora zoper odpust obveznosti.
izpodbijanje pogodbe - napake volje - zmota - notarski zapis - oblika pogodbe - skrbnost udeleženca v pravnem prometu
Tudi subjektivno dojemanje zmote je vezano na skrbnost ravnanja v pravnem prometu, toženca pa tudi nista navedla posebnih okoliščin, zaradi katerih ne bi mogla razumeti pogodbenih pravnih pravil ob sklenitvi pogodbe oziroma vsaj potem, ko sta prejela pojasnila od notarke in pooblaščenca tožnikov.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00020965
ZPP člen 189, 189/3. OZ člen 193, 198, 336, 336/1, 346, 347, 352. ZASP člen 81, 168.
avtorsko nadomestilo - kolektivno upravljanje avtorske pravice - kabelska retransmisija glasbenih del - tarifa za kabelsko retransmisijo avtorskih del - veljavnost tarife - neupravičena uporaba avtorskih del - neupravičena pridobitev - pravna praznina - ugovor zastaranja - litispendenca - deljiva terjatev - istovetnost denarnih zahtevkov - sklepčnost tožbe - zakonske zamudne obresti
Nastalo pravno praznino je treba zapolniti s pomočjo nadomestila, ki ga je Vrhovno sodišče ocenilo kot primernega za kabelsko retransmisijo glasbenih del. To nadomestilo zajema vsa glasbena dela, ki jih je tožnik upravičen upravljati, to je glasbo v njeni čisti obliki in predobstoječo glasbo, ki se predvajata v RA in TV programih. Ob znani višini primernega nadomestila za kabelsko retransmisijo glasbenih del kot celoto (0,198 EUR) lahko ocenimo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo glasbe, ki se predvaja v TV programih tako, da od 0,198 EUR odštejemo primerno nadomestilo za kabelsko retransmisijo za glasbo, ki se predvaja v RA programih (0,03 EUR).
V juliju 2010 so bila razmerja, v katerih je kreditojemalec potrošnik, urejena z ZPotK. Predpisoval je obvezne sestavine hipotekarne kreditne pogodbe in sklenitev tovrstne pogodbe v obliki notarskega zapisa. Kreditojemalec (potrošnik) je bil posebej varovan, saj je bilo nično vsako pogodbeno določilo, ki je bilo v nasprotju z zakonom in v škodo potrošnika; v primeru nejasnih in nepopolnih določil so se uporabljale določbe ZPotK in drugih predpisov, ki so ugodnejše za potrošnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00020927
OZ člen 33, 33/5, 239, 239/1, 239/2, 243, 243/1, 247, 247/1, 247/2, 251, 251/4. ZPP člen 155.
predpogodba - rok za sklenitev glavne pogodbe - pogodbena kazen za zamudo - nesklepčnost - pogodbena odškodninska odgovornost - izgubljeni dobiček - vzročna zveza - prekinjena vzročna zveza - stroški odgovora na pritožbo
Določbo četrtega odstavka 251. člena OZ je treba razlagati tako, da je mogoče uveljaviti pogodbeno kazen zaradi zamude v izpolnitvi samo v primeru, ko je dolžnik pogodbeno obveznost z zamudo izpolnil ali ko upnik kumulativno uveljavlja tudi izpolnitveni zahtevek.
Na podlagi trditev, da tožeča stranka ni izpolnila pogodbe, je tožba na plačilo pogodbene kazni zaradi zamude nesklepčna.
SPZ člen 60, 63. OZ člen 111, 111/1, 239, 239/2, 468, 468/2.
prodajna pogodba - stvarne napake - razlaga pogodbe - poslovna odškodninska odgovornost - škoda zaradi zaupanja
Tožnica je v pravdi I Pg 48/2015 uresničila pravico odstopiti od pogodbe zaradi stvarnih napak in je nastalo stanje neizpolnitve poslovne obveznosti. Ker vzrok za neizpolnitev izvira iz sfere toženke (gre za kršitev obveznosti prodajalca izročiti stvar brez napak) ima tožnica že po splošnem pravilu o poslovni odškodninski odgovornosti iz drugega odstavka 239. člena OZ upravičenje zahtevati povrnitev škode, ki ji je nastala, ker dolžnik ni izpolnil svoje obveznosti, medtem ko je posebno pravilo o tem upravičenju vsebovano v drugem odstavku 468. člena OZ (med pravicami kupca pri obstoju stvarnih napak prodane stvari). Iz zgoraj izpostavljenih okoliščin izhaja, da toženka ni izpolnila svoje pogodbene obveznosti, saj je tožnici prodala stroj s skritimi stvarnimi napakami, ki jih je zamolčala (protipravno ravnanje). Zaradi skritih napak tožnica stroja, za katerega je plačala zavarovanje (škoda zaradi zaupanja), ni mogla uporabljati in ni bil uresničen njen pogodbeni interes (vzročna zveza), pogodba pa je bila tudi razvezana.
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 407, 407/4, 407/5, 407/5-1.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ovire za odpust obveznosti - preizkusno obdobje - podatki iz kazenske evidence - pravnomočna obsodba za kaznivo dejanje proti premoženju ali gospodarstvu - rok za izbris obsodbe - začetek teka roka - zavrnitev predloga za odpust obveznosti
Dejstvo, da dolžnica ob izdaji sklepa o začetku postopka odpusta obveznosti še ni bila obsojena za nobeno kaznivo dejanje, pri odločanju o pogojih za izdajo sklepa o odpustu obveznosti ni pomembno. V skladu z določbama četrtega in petega odstavka 407. člena ZFPPIPP je pomembno, da ne obstaja nobena ovira za odpust obveznosti do poteka preizkusnega obdobja.
ZFPPIPP veže oviro za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena na stanje, ki traja v času od pravnomočne obsodbe dolžnika za kaznivo dejanje proti premoženju in gospodarstvu do izbrisa oziroma do izteka roka za izbris obsodbe iz kazenske evidence.
Položaj dolžnice pri tem ni v ničemer poseben, niti ni bolj ugoden od položaja tistih dolžnikov, ki so bili obsojeni že pred začetkom postopka odpusta obveznosti.
Kar se tiče komisijske pogodbe pa je sodišče v 12. in 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe jasno, nedvoumno in prepričljivo obrazložilo, da je šlo za komisijsko pogodbo v razmerju med toženo stranko kot komisionarjem in med dobaviteljem vozila kot komitentom. Da je šlo v razmerju med pravdnima strankama za prodajno pogodbo je sodišče izrecno potrdilo v 13. točki obrazložitve izpodbijane sodbe, ko je obrazložilo, da ima v primeru prodajne komisije komisionar (tožena stranka) v razmerju do druge pogodbene stranke (tožeče stranke) položaj prodajalca, druga pogodbena stranka (tožeča stranka) pa položaj kupca. Nobenega dvoma ni, da iz obrazložitve izpodbijane sodbe popolnoma jasno izhaja, da je med pravdnima strankama šlo za prodajno pogodbo. Tožena stranka v tem poslu nastopala v dveh vlogah in sicer v vlogi komisionarja v razmerju z dobaviteljem vozila kot komitentom po komisijski pogodbi, kot jo ureja OZ v 798. členu in naslednjih in v vlogi prodajalca vozila v razmerju s tožečo stranko kot kupcem po prodajni pogodbi, ki jo ureja OZ v členu 435 in naslednjih in zgolj slednje je relevantno za odločitev v tej zadevi, saj je stranka prodajne pogodbe zgolj komisionar, torej tožena stranka in ne komitent - dobavitelj vozila.