umik tožbe - odločitev o stroških pravdnega postopka - izpolnitev tožbenega zahtevka - izpraznitev in izročitev nepremičnin - potrebnost vložitve tožbe - vročitev vloge - pravica stranke do izjave v postopku
Tožnica v pritožbi z ničemer ne prereka in ne izpodbija dokazno podprtih navedb toženca, da že pred vložitvijo tožbe ni več prebival v hiši, da vanjo ni imel več prostega vstopa, da tam ni mogel bivati, da ni imel možnosti vzeti svojih osebnih stvari, ker ni imel več ključev. Zato je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da do umika tožbe ni prišlo zaradi toženčeve prostovoljne izpolnitve tožbenega zahtevka med pravdo.
pritožba zoper sklep višjega sodišča - nedovoljena pritožba - revizija - nedovoljena revizija - vrednost izpodbijanega dela sodbe - postulacijska sposobnost
Pritožba zoper sklep višjega sodišča ni dopustna, saj gre za sklep, zoper katerega ni predvidena pritožba po ZPP. Tudi če bi vlogo tožene stranke obravnavali kot revizijo, tudi ta ni dovoljena, ker ni vložena po odvetniku in ker vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne presega 40.000,00 EUR. Poleg tega je prepozna.
zasebni zavod - izključitev ustanovitelja zavoda - sklep o izključitvi - ponovno odločanje o isti stvari - pravica do izjave - kontradiktornost postopka
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je pritožbeno sodišče v sklepu IV Cpg 455/2018 z dne 18. 7. 2018 ugotovilo, da je bil pri odločanju o predlogu predlagatelja za vpis izključitve ustanovitelja A. A. iz subjekta vpisa vzpostavljen kontradiktorni postopek po 31. členu ZSReg že v postopku pred registrskim sodiščem, da se je A. A. kot udeleženec postopka opredelil do predloga predlagatelja, da pa v pritožbenem postopku ni odgovoril na pritožbo ter se ni izjasnil o vsebini pritožbenih razlogov. A. A. je torej imel možnost opredeliti se do pritožbenih navedb predlagatelja v navedenem postopku, vendar te možnosti ni izkoristil.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka - ugoditev predlogu - sprememba odločbe na drugi stopnji - fikcija vročitve - nepravilna vročitev tožbe - dejansko bivališče - nepravilna vročitev ni razlog za vrnitev v prejšnje stanje - dejanski prejem pisanja
Fikcije vročitve ni mogoče vzpostaviti na naslovu, na katerem stranka dejansko ne biva. To velja tudi v primeru, ko je stranka prekršila (upravnopravno) dolžnost prijave spremembe stalnega bivališča, naslova za vročanje in odhoda v tujino ter ni poskrbela za možnost vročanja sodnih pošiljk v tujini.
Vročitev tožbe s fikcijo v juniju 2018 ni bila opravljena pravilno. Tožba s prilogami je bila toženki vročena dne 14. 8. 2018, ko jo je dejansko prejela in se seznanila z njeno vsebino. Odgovor na tožbo je vložila dne 22. 8. 2018, torej znotraj zakonsko določenega osemdnevnega roka, zato do zamude roka ni prišlo. Ta ugotovitev pa ima za posledico neutemeljenost toženkinega predloga za vrnitev v prejšnje stanje, saj je osnovni pogoj za ugoditev takšnemu predlogu prav obstoj strankine zamude.
postopek v sporu majhne vrednosti - izvedba naroka v sporu majhne vrednosti
Tožeča stranka svoje terjatve ni dokazala le s svojimi listinami, ampak je predložila račune za obratovalne stroške različnih dobaviteljev, razdelilnik za njihovo plačilo in potrdilo dobaviteljev, da je račune poravnala.
ZP-1 člen 67, 67/1, 67/1-5. ZKP člen 240.a, 244, 244.a.
prisilna privedba priče - pravica do sodelovanja pri dokazovanju
Res je, da se je pritožnica na prvostopenjskem sodišču zglasila, kar je zabeleženo z uradnim zaznamkom, ki je sestavni del spisovnega gradiva, vendar pa je pritožnica takrat izrazila, da se na zaslišanju ne bi rada soočila z obdolženo, kar je še dodatno potrdila z dopisom. Obdolženka je na zaslišanju izrazila voljo, da želi biti prisotna pri izvedbi nadaljnjih dokazov, kar je tudi dokaz z zaslišanjem priče (pritožnice). Gre za z Ustavo zajamčeno pravico obdolženke v postopku o prekršku, ki ji zagotavlja sojenje v njeni navzočnosti in uresničevanje pravice do poštenega postopka, kar ji sodišče mora zagotoviti. Pritožnica pa je izrecno izjavila, da ne želi, da bi pri njenem zaslišanju bila prisotna obdolženka, zato je tudi po oceni pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče utemeljeno prisotnost pritožnice na razpisanem zaslišanju zagotovilo z odredbo o privedbi pritožnice.
Tožeča stranka je svojo terjatev obrazložila po posameznih postavkah, tožena stranka pa teh zatrjevanih dejstev ni prerekala, zato se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. člena ZPP). Sodišče prve stopnje tako ni ravnalo brez kritične presoje, ampak je le sledilo določbam ZPP, ki jih je pravilno uporabilo.
vpis podatkov v sodni register - pravnomočnost sklepa o vpisu - pravočasnost pritožbe - zavrženje prepozne pritožbe - publicitetni učinek vpisa v sodni register - nedovoljenost izrednega pravnega sredstva
Predpostavke za meritorno obravnavanje pritožbe zoper sodno odločbo so pravočasnost, popolnost in dopustnost pritožbe. Odločba, ki je ni mogoče več izpodbijati s pritožbo, je pravnomočna, to pa je tedaj, ko do poteka pritožbenega roka ni bila vložena pritožba. Pravnomočnost pa pomeni, da o isti stvari ni dopustno ponovno odločati, stranke oziroma udeleženci postopka in sodišče pa so na pravnomočno odločitev vezani.
Ker je sodni register javna knjiga, so zaradi publicitetnih učinkov vpisov v sodni register za pravni promet pomembni podatki, ki so vanj vpisani in objavljeni ter učinkujejo zoper vse. ZSReg zato omejuje tudi izpodbijanje pravnomočnih sklepov, izdanih v postopkih za vpis v sodni register z izrednimi pravnimi sredstvi.
prodajna pogodba - menica - lastna bianco menica - izdaja sodbe brez razpisa naroka - nesporno dejansko stanje - neprerekana dejstva
Ker je tožeča stranka v dopolnitvi tožbe odgovorila na prav vse trditve tožene stranke, s katerimi je ugovarjala tožbenemu zahtevku, tožena stranka pa na te njene trditve ni odgovorila, je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da se v skladu z določbo drugega odstavka 214. člena ZPP štejejo za priznana dejstva, ki jih je zatrjevala tožeča stranka in pravilno zaključilo, da pravno odločilno dejansko stanje med pravdnima strankama ni sporno. Pogoji za izdajo odločbe brez razpisa naroka so bili tako izpolnjeni.
krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - spolzka tla - padec - huda telesna poškodba - poškodbe glave in možganov - odmera odškodnine - odškodnina za nepremoženjsko škodo - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti - odškodnina za strah - pravična odškodnina - primerljiva odškodnina - stroški postopka
Za zelo težko poškodbo glave in možganov je glede na ugotovljeno dejansko stanje pravična denarna odškodnina 35.000 EUR, ki se ustrezno umešča med podobno hude primere.
Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožnik tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožnik zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor mu pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP. Zato je potrebno v obravnavani zadevi o stroških postopka odločiti na podlagi drugega odstavka 154. člena ZPP, torej skladno z uspehom.
ZD člen 131, 131/2, 192, 192/2. ZZZDR člen 187, 194, 197, 211.
skrbnik zapuščine - postavitev začasnega skrbnika - izbira skrbnika - primernost osebe za skrbnika zapuščine - skrbnik za poseben primer - upravičenja začasnega skrbnika zapuščine - naloge skrbnika zapuščine - soglasje Centra za socialno delo (CSD)
Skrbnik zapuščine pri skrbi za zapuščino razpolaga z zapuščinskimi stvarmi in pravicami le v okviru redne uprave in ohranitve zapuščine, za ravnanje, ki presega okvir rednega poslovanja in upravljanja zapuščine, pa mora imeti soglasje centra za socialno delo.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja - gozdna zemljišča - ocena vrednosti premoženja
Dolžnica ni prepričala pritožbenega sodišča o taki vrednosti njenih nepremičnin, ki bi pred prodajo na javni dražbi terjala ocenitev njihove vrednosti po pooblaščenem ocenjevalcu. Zadostuje, da je vrednost premoženja ocenila upraviteljica s pomočjo podatkov GURS-a in mnenja sodnega izvedenca. S tem pa se izkaže, da je imelo sodišče prve stopnje pri določitvi izklicne cene pri prodaji na javni dražbi podlago za odločitev v oceni vrednosti, ki jo je sodišču posredovala stečajna upraviteljica.
napredovanje v višji plačni razred - plačilo razlike plače - zavrženje tožbe
Zmotno je stališče pritožbe, da naj bi šlo v tem sporu za (čisto) denarno terjatev, ter da bi zato tožnik v skladu s četrtim odstavkom 204. člena ZDR-1 terjatev lahko uveljavljal neposredno pred sodiščem, ne glede na rok iz 25. člena ZJU. Ne gre namreč za denarno terjatev v smislu določbe četrtega odstavka 204. člena ZDR-1, saj tožnik s tožbo ne zahteva po višini opredeljenega denarnega zneska, ki bi bil po temelju nesporen, temveč zahteva ugotovitev, da je upravičen do napredovanja za dva plačna razreda ter izplačilo razlik v plači ob upoštevanju napredovanja za dva plačna razreda.
Tudi ne drži, da je tožnik upravičen do napredovanja že zgolj na podlagi predpisov, ter da tega ni potrebno posebej uveljavljati. Sodišče ne more v delovnem sporu samo "napredovati" delavca v višji plačni razred, ampak presoja zakonitost odločitve delodajalca o napredovanju, ki jo mora delavec pravočasno izpodbijati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00025424
ZPP člen 8. ZZZDR člen 51, 51/2.
ugotovitev obsega skupnega premoženja zakoncev - skupno premoženje - posebno premoženje - ponovno odločanje - ugoditev reviziji - prepričljiva dokazna ocena - začetek gradnje objekta - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem - darilo enemu od zakoncev - stroški revizijskega postopka
Tožnik je sicer dokazal prejem odškodnine v letu 1997 ter podarjen denar s strani očeta, ne pa tudi, da je ta sredstva porabil za nakup parcel in gradnjo zidanice. Zato ne gre za njegovo posebno premoženje, temveč za skupno premoženje obeh zakoncev.
Dokazna ocena je skladna z določbo 8. člena ZPP. Sodišče prve stopnje je vestno in skrbno opravilo presojo vsakega dokaza posebej in vseh dokazov skupaj ter pri odločitvi, katera dejstva šteje za dokazana, upoštevalo uspeh celotnega dokaznega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00022102
ZTLR člen 28, 28/2, 72, 72/1, 72/2. SPZ člen 43, 43/2. ZPP člen 8, 163, 236a, 286b. ODZ paragraf 1500.
priposestvovanje - pridobitev lastninske pravice na nepremičnini - pogoji za priposestvovanje lastninske pravice na nepremičnini - izredno priposestvovanje - dobroverna posest - redno priposestvovanje - zakonita in dobroverna posest - priposestvovalna doba - opravičljiva zmota priposestvovalca - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice - dokazno breme - dobra vera - javno dobro - pravočasno uveljavljanje procesnih kršitev - izvedba dokaza z ogledom - pisna izjava priče - raziskovalna dolžnost - zemljiškoknjižno stanje - zaupanje v zemljiško knjigo - pravica do izbire odvetnika - prosta izbira odvetnika - izbira odvetnika izven kraja sedeža sodišča - zloraba pravice - stroški postopka
Zgolj dolgotrajna uporaba za priposestvovanje ne zadostuje. Posestnik mora na podlagi konkretnih okoliščin utemeljeno sklepati, da so izpolnjene vse predpostavke za prenos lastninske pravice.
Pridobitelj mora biti dobroveren, kar pomeni, da ima določeno raziskovalno dolžnost. Ta navadno zahteva, da se pozanima, kakšna je pravica neposrednega posestnika na nepremičnini. Če posest ni jasno vidna, raziskovalna dolžnost ne obstaja in se tretji lahko zanaša zgolj na zemljiško knjigo.
Glede na načelo proste izbire odvetnika se priznavajo tudi stroški, ki nastanejo z izbiro odvetnika iz drugega kraja, razen če sodišče ugotovi, da je izbira nerazumna ali gre za zlorabo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00021930
ZPP člen 7, 7/1, 7/2, 8. OZ člen 642, 642/1.
dogovor o ceni - fiksna cena - podjemna pogodba - navedba dejstev - ugotavljanje dejstev - zatrjevanje in dokazovanje pomembnih okoliščin
Tožena stranka je navedla, da je tožeča stranka „svoje storitve zaračunavala po višji ceni kot dogovorjeno“, kar pa ne zadošča, saj bi morala za to, da lahko sodišče presoja relevantnost njene obrambe, navesti vsa dejstva v zvezi z dogovorom o ceni storitve. Posledično pa neutemeljeno očita sodišču prve stopnje, da bi moralo v potrditev njenih trditev zaslišati B. B., kot direktorja tožene stranke v času nastanka spora. V informativne namene se dokazi pred pravdnim sodiščem ne izvajajo. Če B. B. ve, kakšna fiksna cena je bila dogovorjena, bi to lahko navedla tudi sama tožena stranka. Šele v takem primeru pa bi bilo treba tudi izvesti dokaz z zaslišanjem predlaganih prič in sicer A. A., ki ga je predlagala tožeča stranka in B. B., ki ga je predlagala tožena stranka. Drugačne pritožbene trditve niso utemeljene, saj pritožnica spregleda pomen navajanja relevantnih dejstev. Dokazujejo se namreč zatrjevana dejstva. Sodišče sme ugotoviti dejstva, ki jih stranke niso navajale, samo v primerih, ki so določeni v drugem odstavku 7. člena ZPP; za take situacije pa v konkretnem primeru ni šlo.
Iz zatrjevanih dejstev nesporno izhaja, da sta pravdni stranki sklenili gospodarsko pogodbo, ki jo je tožeča stranka v celoti izpolnila, tožena stranka pa računov ni plačala. Tožena stranka je dolžna plačati račune (drugi odstavek 442. člena OZ). Njena dolžnost izpolnitve obveznosti plačila pa izhaja že iz splošne določbe 9. člena OZ, ki določa, da so udeleženci v obligacijskem razmerju dolžni izpolniti svojo obveznost in odgovarjajo za njeno izpolnitev.