notarski zapis - zapadlost terjatve, ki iz notarskega zapisa ni neposredno razvidna - dokazovanje zapadlosti
Terjatev iz naslova že zapadlih in neplačanih obrokov je vezana na okoliščine, glede katerih je bilo ob sklenitvi notarskega zapisa negotovo, ali bodo nastale in jih je potrebno izkazati na način, kot to določa zakon.
Z zemljiškoknjižnim dovolilom se dovoljuje vpis, ki glede na izrečen in v zemljiški knjigi vpisan ukrep odstranitve nelegalno zgrajenega objekta po materialnem pravu ni dovoljen, tako zemljiškoknjižno dovolilo nasprotuje prisilnemu predpisu in je zato nično.
nepremoženjska škoda - višina odškodnine - valorizacija - delno plačilo pred vložitvijo tožbe - začasno zmanjšana življenjska aktivnost
Sodišče prve stopnje je zaključilo, da je tožnik, ki je uveljavljal iz naslova AO+ zavarovanja odškodnino za nepremoženjsko škodo - iz naslova telesnih bolečin 650.000,00 SIT in za pretrpljene duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti 800.000,00 SIT, ob odbitku že izplačanih 600.000,00 SIT skupno 1.400.000,00 SIT ter plačilo 8.800,00 SIT prevoznih stroškov, upravičen le do odškodnine za telesne bolečine v višini 650.000,00 SIT, da pri tožniku niso zmanjšane življenjske aktivnosti, višine prevoznih stroškov pa ni izkazal; ker pa je valorizirani izplačani znesek 600.000,00 SIT znašal na dan izdaje prvostopenjske sodbe 720.897,25 SIT, je sodišče tožnikov (modificirani) tožbeni zahtevek v celoti zavrnilo.
Predlagane dokaze, za katere misli, da niso pomembni za odločbo, sodišče zavrne in navede v sklepu, zakaj jih je zavrnilo. Zahteva, da mora biti zavrnitev dokaznega predloga ustrezno obrazložena, pomeni, da mora sodišče pojasniti razloge nepotrebnosti ali nerelevantnosti predlaganega dokaza.
URS člen 33, 36, 33, 36. KZ člen 270, 270. ZVCP člen 120, 120/2, 120/3, 120, 120/2, 120/3.
kršitev človeškega dostojanstva z zlorabo uradnega položaja ali uradnih pravic - preizkus alkoholiziranosti - policijsko pooblastilo na zasebnih zemljiščih
2. odst. 120. člena ZVCP se nanaša le na tiste primere, v katerih udeleženec v prometu odkloni podpis zapisnika o preizkusu in ne na primere, kot je obravnavani primer, ko udeleženec v prometu preizkus alkoholiziranosti v celoti odkloni, saj je v tem primeru potrebno upoštevati 3. odst. 120. člena ZVCP, ki določa, da tedaj, ko udeleženec v cestnem prometu odkloni strokovni pregled ali preizkus alkoholiziranosti, policist to vpiše v zapisnik, odredi prepoved nadaljnje vožnje in odvzame vozniško dovoljenje.
Navedba, da policija na zasebnih zemljiščih nima pooblastil, je zmotna. Zaradi varstva zasebne lastnine, ki ga zagotavlja že 33. člen Ustave Republike Slovenije, kot tudi varstva nedotakljivosti stanovanja (36. člen Ustave Republike Slovenije) so organi, ki izvršujejo državni monopol nad sredstvi prisile, seveda omejeni pri svojem delovanju na nepremičnem premoženju v zasebni lasti, vendar to nikakor ne pomeni, da bi bila njihova zakonska pooblastila neveljavna vselej, ko bi trčila ob interese varstva lastnine. V kolikor deluje v skladu z veljavnimi predpisi in upošteva predpisane omejitve in zahteve (na primer pridobitev odredbe za morebitno hišno preiskavo), lahko policija nedvomno deluje tudi na območju zasebnih nepremičnin.
Po določbi 10. točke prvega odstavka 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa - ZVCP mora udeleženec v prometni nesreči omogočiti naknadno ugotavljanje dejstev, če je zapustil mesto prometne nesreče. Šteje se, da je pod vplivom alkohola tudi, če je po prometni nezgodi užival alkohol in tako onemogočil ugotavljanje stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nezgode. Te domneve toženec s pritožbo ni izpodbil, saj sam priznava, da je takoj po nesreči doma užival alkohol, pred tem pa ni storil nič, da bi se ugotovilo, ali je bil v trenutku nastanka prometne nezgode pod vplivom alkohola ali ne.
Višina preživnine mora biti takšna, da je sposobna zagotoviti otrokovo korist, ki terja, da se preživnina odmeri glede na potrebe otroka, ki zahteva preživljanje, pri čemer potrebe ne predstavljajo le stroškov najosnovnejših sredstev za otrokovo preživetje, ampak jih je potrebno oceniti tako, da bo zagotovljen tudi uspešen telesni in duševni razvoj otroka.
Storilec si je veljavno vozniško dovoljenje in v zvezi s tem status voznika začetnika pridobil pod pogoji, ki jih je določal takrat veljaven ZVCP, kar pomeni, da je imel status voznika začetnika od do in se mu ne podaljša do, ko bo dopolnil 21. leto starosti. Njegov status voznika začetnika je prenehal po določbah ZVCP, po katerih si je ta status tudi pridobil, kar pomeni, da pri storitvi prekrška, za katerega so mu bile ob glavni sankciji globi izrečene kot stranska sankcija tudi štiri kazenske točke, statusa voznika začetnika ni več imel, s tem pa tudi ni dosegel ali presegel sedem kazenskih točk v cestnem prometu kot voznik začetnik, kar je skladno z določbo četrtega odstavka 22. člena ZP-1 v zvezi s četrtim odstavkom 235. člena ZVCP-1 pogoj za izrek prenehanja veljavnosti njegovega vozniškega dovoljenja.
Voznikova odklonitev podpisa zapisnika iz drugega odstavka 132. člena ZVCP-1 smiselno pomeni oporekanje rezultatu preizkusa z na primer elektronskim alkotestom, zaradi česar mora policist v nadaljevanju odrediti preizkus z merilnikom alkohola v izdihanem zraku (etilometrom) ali strokovni pregled, v obravnavani zadevi pa je posebnost le-te prav v okoliščini, da bi se naj obd. kljub odklonitvi podpisa zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom z njegovim rezultatom strinjal.
ZJRM člen 11, 11/1, 11/1-1. ZP-1-UPB3 člen 155, 155/1-8, 186, 186/1.
postopek o prekršku proti mladoletniku - odločba o prekršku - izrek sankcije za prekršek - vsebina sklepa - vzgojni ukrep - ukor - absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Kljub temu, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom mld. za prekršek, po 1. točki prvega odstavka 11. člena ZJRM izreklo vzgojni ukrep - ukor in v skladu s prvim odstavkom 186. člena ZP-1 sodišče v tem primeru s sklepom o prekršku navede samo, katero sankcijo mladoletniku izreče, ne izreče pa, da je mladoletnik odgovoren za prekršek, glede katerega je bil uveden postopek, v obrazložitvi sklepa pa opiše dejanje in navede okoliščine, ki opravičujejo izrečeno sankcijo pa tudi obrazložitev takšnega sklepa mora vsebovati dokazno oceno, česar pa izpodbijani sklep ne vsebuje.
KZ člen 329, 329/1, 329, 329/1. ZKP člen 358, 394.
zapustitev poškodovanca v prometni nesreči
To kaznivo dejanje je mogoče storiti le naklepno. To pomeni, da mora biti v storilčevi zavesti, da je nekdo s prevoznim sredstvom ali zaradi tega sredstva poškodovan, ter potrebna je pomoč.
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da izvedenec tudi po 14 mesecih od izteka s sklepom določenega roka za izdelavo izvedenskega mnenja le-tega sodišču ni predložil. Sodišču prve stopnje je sicer sporočil celo vrsto razlogov za zamudo in obljubljal, da ga bo v najkrajšem možnem času dostavil sodišču.
Zakon o pravdnem postopku daje namreč izvedencu možnost, da ga sodišče oprosti dolžnosti podati izvedensko mnenje, če so podani upravičeni razlogi, med katere sodi tudi preobremenjenost izvedenca (3. odstavek 246. člena ZPP).
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - dejanje, storjeno v škodo upnikov - sprememba dolžnikovega premoženja iz stvarne v denarno obliko
Do oškodovanja upnikov po prodajni pogodbi z dne 16.12.1999 med davčnim dolžnikom in S.G. ni prišlo, saj je dotedanje premoženje davčnega dolžnika v obliki tovornega vozila po prodaji le spremenilo obliko - iz stvari v denar, glede na to, da je S.G. davčnemu zavezancu plačal kupnino v celoti, torej toliko, kot je znašala ocenjena vrednost spornega vozila.
predlog za podaljšanje sodno določenega roka - upravičen razlog za podaljšanje - določna označitev predmeta dajatvene obveznosti
Pri dajatvenih zahtevkih, ko tožeča stranka uveljavlja izročitev določenih stvari, morajo biti te stvari opredeljene tako, da je nedvoumno možna njihova ločitev od drugih, istovrstnih stvari.
Sodba, s katero je končan spor v postopku o sporih majhne vrednosti, se sme izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2.odst. 339.čl. ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava, ne pa tudi zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
ZPPSL člen 117, 117/2, 137, 137/2-1, 117, 117/2, 137, 137/2-1. ZPP člen 182, 182/3, 182, 182/3.
pobotni ugovor in nasprotna tožba - prijava terjatve v stečajnem postopku - odstop stečajnega upravitelja od pogodbe
Po določbah 1. točke 2. odst. 137. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (ZPPSL), morajo upniki v 30-ih dneh od dneva, ko prejmejo obvestilo stečajnega upravitelja, da odstopa od pogodbe, prijaviti terjatve, ki so nastale zaradi odstopa od pogodbe.
KZ člen 14, 224, 224/1, 14, 224, 224/1. ZKP člen 53, 53/2, 277, 277/1, 277/1-3.
predlog oškodovanca za pregon kaznivega dejanja
Zaprosilo oškodovanca za intervencijo policistov je mogoče šteti kot predlog za pregon. Zakon namreč obličnosti ne predpisuje in je zato v vsakem primeru potrebno ugotavljati voljo oškodovanca.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ/92 člen 27. ZDSS-1 člen 82, 82/1, 82/1-2.
invalidnost - invalidska pokojnina - socialni spor
Ker so socialni spori spori polne jurisdikcije, je sodišče prve stopnje po tem, ko je odpravilo izpodbijani odločbi tožene stranke, tožnici priznalo pravice delovnega invalida I. kategorije invalidnosti zaradi posledic bolezni, toženi stranki pa v okviru navedenega naložilo, da glede same pravice in odmere invalidske pokojnine odloči v roku 30 dni od pravnomočnosti sodbe.
pooblaščenec v pravdnem postopku - razmerje med odvetnikom in stranko - mandatno razmerje - obračunavanje odvetniških storitev
Pritožba pravilno opozarja, da se za razmerje med pooblaščencem in pooblastiteljem uporabljajo določbe ZOR, ki urejajo mandat, ne pa določbe ZPP. Slednji namreč ureja pravno razmerje med strankami pravdnega postopka glede pravdnih stroškov, v predmetni zadevi pa gre za pravno razmerje med pooblastiteljem (naročnikom) in pooblaščencem (prevzemnikom naročila).
prevozna pogodba - odgovornost prevoznika - izguba in poškodba pošiljke - obveznosti pošiljatelja - poslovna odškodninska odgovornost - odpadel prevoz - cena "a forfait"
Med pravdnima strankama je bila namreč sklenjena prevozna pogodba, po kateri prevoznik odgovarja za morebitno izgubo ali poškodbo pošiljke v času od njenega prevzema do izročitve, razen, če je posledica dejanja upravičenca, lastnosti pošiljke ali zunanjih vzrokov, ki jih ni bilo mogoče pričakovati in se jim tudi ne izogniti ali jih odvrniti. Tudi ugovor, ki se nanaša na odpadel prevoz ima odškodninsko pravno podlago. To pomeni, da mora tožena stranka (ki odškodnino uveljavlja) dokazati tri predpostavke odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, nastanek in obseg škode ter vzročno zvezo med ravnanjem in škodo).