ZPP (1977) člen 116, 116/1, 116/2, 116, 116/1, 116/2.
preložitev naroka - opravičljiv razlog - predlog za preložitev naroka za glavno obravnavo
Odsotnost zakonitega zastopnika stranke na dan obravnave sam po sebi ni opravičljiv razlog za preložitev glavne obravnave. Sodišče je dolžno stranke obvestiti le, če je predlogu za preložitev obravnave ugodeno.
Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka.
Edino dolžnikovo vlogo v spisu, naslovljeno kot "pritožba na T...ov odgovor glede reklamacije" in označeno z opravilno št. te izvršilne zadeve Ig ..., je dolžnik vložil dne 09.02.2000 (tj. po izteku osemdnevnega roka (3. odst. 9. člena ZIZ) od prejema sklepa o izvršbi) in ta (po vsebini) ugovor dolžnika je sodišče prve stopnje "rešilo" - z izpodbijanim sklepom ga je (pravilno) zavrglo kot prepoznega.
obrazložitev ugovora - zavrnitev - predlaganje dokazov - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Dolžnik je zatrjeval, da je računu ugovarjal, ko je upnika pozval k odpravi napak ter kot dokaz predlagal svoje zaslišanje (kot stranke); tak ugovor je obrazložen.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - pasivna legitimacija - neutemeljen ugovor
Sprememba firme ne pomeni tudi spremembe pravne osebe. Zato je dolgovane pristojbine po predloženih upravnih odločbah dolžan povrniti dolžnik. Če se dolžnik z vsebino odločb izdanih v upravnem postopku ni strinjal, bi moral to uveljavljati v upravnem postopku. V izvršilnem postopku sodišče odločbo, ki predstavlja izvršilni naslov le še prisilno izvrši, zato lahko dolžnik vloži ugovor zoper sklep o izvršbi, ki je bil izdan na podlagi izvršilnega naslova, le iz razlogov, ki preprečujejo izvršbo.
Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.
Ker sodišče prve stopnje ni opredelilo, ali gre za subjektivno ali objektivno spremembo tožbe, izrek pa se glasi le, da se sprememba tožbe dovoli, je bilo treba izpodbijani sklep ravzeljaviti in vrniti zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.
stanovanje - pravica do uporabe stanovanja - višina najemnine
Od opredelitve lastništva stanovanja in položaja, ki ga je imela toženka v njem, je odvisen odgovor na sporno vprašanje višine najemnine, ki bi jo morala plačevati toženka oziroma vprašanje utemeljenosti verzijskega zahtevka, ki predstavlja razliko med neprofitno najmenino, ki jo je toženka plačevala, in profitno najemnino oziroma najemnino, ki bi jo tožnik sicer lahko dosegel z oddajo tega stanovanja. Po določilu spremenjenega 2. odst. 150. čl. SZ neprofitna najemnina ne velja za stanovanja v zasebni lasti, razen za v tem določilu izrecno našteta stanovanja. Neprofitna najemnina za ves čas uporabe stanovanja velja le za stanovanja iz 2. odst. 133. čl. SZ, položaj drugih imetnikov pravice uporabe pa je olajšan tako, da jim razliko do profitne najemnine, ki sicer pripada lastniku stanovanja po preteku roka iz 2. odst. 155. čl. ter 1. odst. 156. čl. SZ, krije zavezanec iz 2. odst. 155. čl. SZ.
ZIZ člen 15, 40, 40/1, 15, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108.
vsebina predloga za izvršbo - predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - upnik
Upnikova trditev, da je na poziv sodišča svojo vlogo dopolnil je ostala nedokazana, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil dokaza o tem, da je bila zatrjevana vloga oddana na vložišče sodišča prve stopnje. Ker upnik svoje vloge v postavljenem roku ni dopolnil tako, da bi vsebovala vse kar mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo.
Ker predlagateljica ni zahtevala zakonitih zamudnih obresti od priznanih ji skupnih stroškov postopka (za delitev solastnih nepremičnin) že v postopku, iz katerega izvira izvršilni naslov, do teh obresti ni upravičena.
ZOR člen 1083, 1083/1, 1083/2, 1087, 1083, 1083/1, 1083/2, 1087.
garancija - garancija
Z garancijo se garant zavezuje prejemniku garancije, da bo poravnal obveznost, katere tretja oseba ob zapadlosti ne bi izpolnila, če bodo izpolnjeni v garanciji navedeni pogoji. Predpisana obličnost garancije ni sama sebi namen. Potrebna je ne le zaradi pretkanosti odločitve garanta, pač pa tudi zaradi jasnosti, za katere obveznosti garant garantira.
KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
odsotnost z naroka - opravičba - dokazni postopek - izvajanje dokazov
Ker sodišče ni dolžno stranke obveščati o svoji odločitvi v zvezi z njenim opravičilom, prav tako pa ni vezano na predlog stranke za preložitev naroka za glavno obravnavo, stranka ni upravičena čakati na odločitev sodišča o njenem predlogu za preložitev naroka. Ker tožena stranka niti pritožbi ni priložila nikakršnih dokazil o nenadni bolezni njenega pooblaščenca na dan naroka, pritožbeno sodišče nima razloga za dvom v pravilnost postopanja prvostopnega sodišča, ko je narok opravilo v odsotnosti tožene stranke na podlagi 295. člena ZPP. Dokazni postopek se izvaja na glavni obravnavi (primerjaj 298. člen in 300. člen ZPP), stranke pa lahko tudi med glavno obravnavo pošiljajo vloge z navedbo dejstev in predložitvijo oziroma predlaganjem dokazov, vendar je vse navedbe in dokaze v teh vlogah šteti le kot napoved procesnih dejanj stranke, ki jih namerava opraviti na glavni obravnavi (primerjaj tretji odstavek 299. člena ZPP). Tožena stranka bi se z vsebino listin, ki jih je sodišče vpogledalo v dokaznem postopku na glavni obravnavi, torej lahko seznanila na naroku za glavno obravnavo.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
neutemeljen ugovor - dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedba o odprtih terjatvah dolžnika do tretjih oseb ni pravno upoštevni razlog, s katerim bi dolžnik lahko oporekal temelju ali višini uveljavljane terjatve upnika.
Trditev dediča, da zapustnica ni bila ob svoji smrti več lastnica nepremičnin, navedenih v oporoki in da je zato oporoka neveljavna, ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinske obravnave in za napotitev dediča na pravdo glede veljavnosti oporoke. Po 210. členu ZD namreč zapuščinsko sodišče napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva glede veljavnosti ali vsebine oporoke, če pa gre za vprašanje uporabe prava, o tem odloči samo.