Tožnik, ki trpi zaradi številnih bolezni, je pripor težje prenašal, saj se mu je zdravstveno stanje zaradi porušenega duševnega ravnotežja v priporu poslabšalo. Tudi ta okoliščina vpliva na odmero odškodnine za duševne bolečine.
Trditev dediča, da zapustnica ni bila ob svoji smrti več lastnica nepremičnin, navedenih v oporoki in da je zato oporoka neveljavna, ne predstavlja razloga za prekinitev zapuščinske obravnave in za napotitev dediča na pravdo glede veljavnosti oporoke. Po 210. členu ZD namreč zapuščinsko sodišče napoti stranke na pravdo, če so med dediči sporna dejstva glede veljavnosti ali vsebine oporoke, če pa gre za vprašanje uporabe prava, o tem odloči samo.
Denacionalizacijski upravičenec ne more uspeti v postopku po 5. členu ZDen, če so trditve o grožnji, sili oziroma zvijači povsem nekonkretizirane in brez dokazne podlage. Če jih v pritožbi konkretizira in ponudi dokaze, pa mora za te pritožbene navedbe izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave, saj jih sicer pritožbeno sodišče ne upošteva.
Če sodišče izda začasno odredbo pred uvedbo postopka, mora po uradni dolžnosti v izreku sklepa določiti upniku, kakšno tožbo mora vložiti oziroma kakšen drug postopek mora začeti, da odredbo opraviči in mu v ta namen določiti tudi rok.
ZPP (1977) člen 33, 164, 164/3, 338, 338/3, 354, 354/2, 365, 365/2, 366, 366/1, 368, 33, 164, 164/3, 338, 338/3, 354, 354/2, 365, 365/2, 366, 366/1, 368. ZDR člen 23, 23/1, 23/2, 23, 23/1, 23/2. ZGD člen 360, 441, 441/2, 360, 441, 441/2. ZDSS člen 14, 14. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 48, 48/2, 48, 48/2.
prenehanje delovnega razmerja - ugotavljanje rezultatov dela - pravilnik o normi
Tožnici je zakonito prenehalo delovno razmerje zaradi nedoseganja pričakovanih rezultatov dela, tudi če delodajalec ni imel posebnega pravilnika o normi, če je postopek izpeljal enakopravno za vse delavke in se je za vse delavke na enak način ugotavljalo doseganje vnaprej določenih normativov.
ZPP (1977) člen 354, 354/2, 368, 354, 354/2, 368. ZDR člen 89, 90, 90/2, 89, 90, 90/2.
blagajniško poslovanje - izdaja računa - evidentiranje storitev
Delavec hotela, ki je hotelskemu gostu obračunal nočitev, ne da bi izdal račun ter odvedel vplačani znesek, stori hujšo kršitev delovnih obveznosti (nepravočasno obračunavanje in neoddaja dnevnega izkupička) ter se ne more razbremeniti odgovornosti za kršitev z zatrjevanjem, da si pobranega denarja ni imel namena prisvojiti, saj sicer gosta ne bi prijavil in vpisal v knjigo gostov.
Neobstoj pisnih navodil glede evidentiranja lesa na skladišču in okoliščina, da se je že pol leta pred uvedbo disciplinskega postopka zoper vodjo skladišča vedelo za viške lesa na skladiščih (ki so bili ugotovljeni ob inventuri in niso bili evidentirani v materialnem knjigovodstvu), vendar vzroki zanje niso bili ugotovljeni in sprejeti ukrepi s tem v zvezi, ne izključuje disciplinske odgovornosti za pravilno poslovanje oz. evidentiranje lesa na skladišču oz. krivde vodje skladišča za netočno in malomarno vodenje evidenc v skladišču.
ZDSS člen 22, 22/2, 22, 22/2. Kolektivna pogodba za tekstilno industrijo Slovenije člen 27, 27-B, 27-D, 27-B/9, 27, 27-B, 27-D, 27-B/9.
kršitev poslovne tajnosti
Zmotno je stališče sodišča prve stopnje, da tožnik ni odgovoren za hujšo kršitev delovnih obveznosti - kršitev poslovne tajnosti, storjeno s tem, da je kot vodja izvozno uvoznega oddelka firmi X, s katero je tožena stranka poslovno sodelovala, sporočil, da so kupili pri firmi Y granulat po ceni 0.84 DEM, ker delodajalec ni imel posebnega splošnega akta, ki bi določal, katere listine se štejejo za poslovno tajnost in zato delavec ni mogel storiti očitane hujše kršitve. Za opredelitev poslovne tajnosti zadošča splošna opredelitev v statutu ter z individualno pogodbo določena obveznost delavca, da je kot poslovno tajnost dolžan varovati vse podatke, ki so kot taki opredeljeni v aktih podjetja, kot tudi vse druge podatke v zvezi z delom podjetja, ki niso splošno znani in bi bilo v nasprotju z interesi podjetja, če bi bili sporočeni tretjim osebam.
ZIP člen 210, 210/1, 210/1-6, 210/2, 210, 210/1, 210/1-6, 210/2. ZIZ člen 80, 80/1, 80/4, 80, 80/1, 80/4.
izvršba na premičnine - predmeti, izvzeti iz izvršbe - omejitve izvršbe
Po določilih 6. točke 1. odst. 210. čl. ZIP oz. 1. odst. 80. čl. ZIZ niso iz izvršbe izvzeta prav vsa osnovna sredstva, ki so dolžniku potrebna za opravljanje dejavnosti. Namen teh določb je izvzeti iz izvršbe tista sredstva, katerih rubež bi onemogočil dolžnikovo opravljanje dejavnosti in s tem uničil njegovo poslovanje, ne pa morda samo zmanjšal obseg opravljanja dejavnosti po vrsti ali količini.
Okrožno državno tožilstvo je zaradi oškodovančeve nezainteresiranosti umaknilo obtožni predlog, vendar pa oškodovanec ni izrecno umaknil predloga za kazenski pregon, zato mu je sodišče prve stopnje neutemeljeno naložilo plačilo stroškov kazenskega postopka iz 1. do 6. tč. II. odst. 92. čl. ZKP.
Po določbi 51. člena ZPIZ se t.i. detaširanim delavcem vzame za izračun pokojninske osnove samo plača, od katere so bili plačani prispevki za pokojninsko in invalidsko zavarovanje. To pomeni, da se glede na navedeno zakonsko določbo za izračun pokojninske osnove vzame samo tisti del celotne plače, od katerega je delodajalec plačal prispevke.
ZPP (1977) člen 353, 353/1, 368, 370, 353, 353/1, 368, 370. ZDR člen 36f.
odpoved pritožbi zoper sklep o trajnem presežku - odpoved odpravnini
Če se je delavec strinjal z odločbo delodajalca, s katero je bil opredeljen za trajno presežnega delavca in določen datum prenehanja delovnega razmerja, ter se je pisno odpovedal pritožbi zoper tako odločitev, še ne pomeni, da se je s tem odpovedal tudi pravici do odpravnine, ki mu pripada kot trajno presežnemu delavcu.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnica za svoje trditve, da datumi od katerih tečejo obresti niso pravilni, ni predložila ne pogodbe na katero se sklicuje, niti kakega drugega dokaza, kot to predpisuje določilo 2. odst. 53. člena ZIZ. Zato je ugovor neobrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ.
Terjatev iz naslova premalo izplačane plače se lahko odstopi (cedira) drugemu delavcu, saj ni mogoče šteti, da temelji na zaupnem razmerju med delavcem in delodajalcem.