Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - prisilna poravnava
Upnikova terjatev izvira iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Iz sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov je razvidno, da je sodišče v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov potrjeno prisilno poravnavo upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Tudi predlog za izvršbo je bil vložen po tem, ko je bila prisilna poravnava že potrjena, zato v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL.
napoved pritožbe - nastanek taksne obveznosti - taksa za pritožbo
Zoper sodbo sprejeto v postopku za izdajo plačilnega naloga in v postopku v gospodarskih sporih ni neposredne pritožbe pač pa morata stranki najprej pritožbo napovedati (1.odst. 496. člena ZPP). Ob pravočasni napovedi pritožbe (3. odst. 496. člena ZPP), za pritožnika nastopi taksna obveznost za plačilo sodne takse za pritožbo (2. odst.
ZZZDR člen 12, 12/1, 13, 12, 12/1, 13. ZD člen 10, 10/2, 10, 10/2.
dalj časa trajajoča življenjska skupnost - pravica
Da bi življenjska skupnost moškega in ženske imela zakonske posledice mora biti pri obeh prisotna zavest o tem, ob hkratnih ostalih elementih iz čl. 13. ZZZDR.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor po izteku roka
Ker se dolžnikove navedbe nanašajo na domnevno plačilo iz časa pravde in pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, po 8 dnevnem roku za ugovor, njegove navedbe ne morejo biti več utemeljene.
ZST člen 1, 13, 1, 13. ZPP člen 168, 168/3, 168/5, 168, 168/3, 168/5.
oprostitev plačila sodne takse - plačilo
Po določbi 5. odst. 168. čl. ZPP mora sodišče pri odločanju o predlogu stranke za oprostitev plačila sodnih taks skrbno presoditi vse okoliščine v zvezi z njenimi premoženjskimi razmerami in torej odločitev o predlogu stranke zahteva celovito presojo njenega premoženjskega stanja. To pa je sodišče prve stopnje tudi storilo, na podlagi podatkov v tem spisu in podatkov, ki so sodišču znani. Oprostitev plačila sodnih taks je izjema od pravila, da se v sodnih postopkih pred sodišči plačujejo takse v skladu z zakonom in taksno tarifo (1. čl. ZST), izjeme pa je treba ozko tolmačiti.
gospodarski spor - pritožba - nova dejstva in novi dokazi v pritožbi
V gospodarskih sporih se lahko navedejo nova dejstva in predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti do konca glavne obravnave.
Obtoženec doslej res še ni bil kaznovan, vendar je v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ storil kar šest posamičnih dejanj, pri čemer ob svoji zasvojenosti z mamili tudi sicer način njegovega življenja kaže, da gre že za zasidran vzorec vedenja ter je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da predstavlja ekvivalent takšnim ugotovitvam le izrek desetmesečne zaporne kazni. Pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se je zavzemal za izrek pogojne obsodbe, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
V postopku za prestavitev služnosti mora služnostni zavezanec dokazati dejanske možnosti, da bo ponujena pot služnostnemu upravičencu nudila možnost enakovrednega izvrševanja obstoječe služnostne pravice.
Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.
Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.
Okoliščina, da mld. upnik, ki je bil z pravnomočno sodbo dodeljen v varstvo, vzgojo in preživljanje materi, dolžnik pa je zanj dolžan plačevati mesečno preživnino po 20.000,00 SIT živi občasno pri očetu in občasno pri njegovemu prijatelju, občasno pa prihaja domov k materi, odvisno od upnikove volje, ni razlog, ki bi preprečeval izvršbo za izterjavo preživninske obveznosti po 8. točki 1. odst. 55. čl. ZIZ.
Če se dovoli izvršba na denarna sredstva, ki jih ima dolžnik na računih pri organizacijah za plačilni promet, se upnik poplača pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, razen, če se izvršba dovoli na podlagi verodostojne listine.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 339, 339/2, 339/2-14.
pravočasnost
Pri ugotavljanju ali je revizija pravočasna je odločilno kdaj je bila vložena. V sklepu o zavrženju revizije, ker je prepozna, mora sodišče prve stopnje podati razloge o tem, kdaj je bila revizija vložena in kako je to ugotovilo, sicer sklepa ni mogoče preizkusiti.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. Celo sam priznava, da zapadlih obveznosti še ni poravnal. Dejstvo, da razpolaga s sklepom o izvršbi pa ni pravno pomembno, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - negativno dejstvo
Ugovor, da dolžnik ne ve, koliko dolguje, ker mu upnik ne posreduje podatkov o stroških, pomeni zatrjevanje negativnega dejstva, ki ga dolžnik po sami naravi stvari ne more dokazati, pač pa mora upnik dokazovati, da zatrjevano negativno dejstvo ne obstoji, zato je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ in s tem utemeljen.