odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila
Do nesreče je prišlo po izključni krivdi tožnika, imetnika enega od dveh v nesreči udeleženih premikajočih se motornih vozil, zato ni upravičen do nikakršnega povračila škode od drugega udeleženca v nesreči.
Toženka ni dokazala, da je z najemnikom stanovanja živela v zunajzakonski skupnosti. Zato se na določbo 1. odst. 56. čl. SZ ne more uspešno sklicevati.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - ugovor - obrazložitev ugovora - izvajanje dokazov
Sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine ne more ugotavljati vsebine dogovora pogodbenih strank in ne ocenjevati dokazov. Ocena dokazov, kadar je dolžnikov ugovor obrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ, je pridržana pristojnemu pravdnemu sodišču. Da je bila najemnina obračunana v skladu z najemno pogodbo oz. dogovorom strank, bo moral, glede na že zapisano, dokazati upnik v pravdnem postopku, v katerem bo pristojno sodišče tudi izvedlo in presodilo predložene dokaze.
KZ člen 224, 224/1, 224, 224/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - odločilna dejstva - nasprotje med razlogi in izrekom sodbe - poškodovanje tuje stvari
Ker sodišče prve stopnje v razlogih sodbe ni pojasnilo razlik med trditvami oškodovanca, ugotovitvami policije in zavarovalnice o obsegu, vrsti in višini škode, ki naj bi jo oškodovancu na njegovem osebnem avtomobilu povzročil obdolženec, istočasno pa v izreku sodbe povzelo trditev državnega tožilca, po kateri naj bi obdolženec anteno zvil, in v razlogih sodbe navedlo, da jo je zlomil, sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih, podano pa je tudi nasprotje med izrekom in obrazložitvijo. Pritožbi zagovornice je zato sodišče druge stopnje v tem delu ugodilo in v tem obsegu izpodbijano sodbo razveljavilo.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Dolžnik v ugovoru ni navedel dejstev s katerimi bi oporekal obstoju in višini terjatve. Celo sam priznava, da zapadlih obveznosti še ni poravnal. Dejstvo, da razpolaga s sklepom o izvršbi pa ni pravno pomembno, saj ne more pripeljati do zavrnitve zahtevka, tudi če bi se izkazalo za resnično.
Ker sodišče tožeči stranki ni vročilo vloge, s katero je tožena stranka uveljavljala ugovor zastaranja, niti ni te vloge prebralo na glavni obravnavi, ki jo je opravilo v odsotnosti tožene stranke, je tožeči stranki vzelo možnost obravnavanja ugovora zastaranja pred sodiščem.
pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - sklep o delni ustavitvi izvršbe
Sklep o delni ustavitvi izvršbe za dolžnika ne pomeni neugodne odločbe, saj ugodnejše (glede na upnikov predlog) niti ne bi mogel doseči. Zato mu pravni red ne priznava pravnega interesa za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep.
ZTLR člen 72, 75, 78, 78/1, 78/2, 72, 75, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 41, 41.
motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na pretresanje posesti se omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).
Molk tožene stranke govori v prid resničnosti navedb tožeče stranke ob umiku tožbe zaradi sklenjene izvensodne poravnave. V takšni situaciji pa zgolj zabeleženih stroškov v ugovoru proti sklepu o izvršbi ni moč šteti za zahtevo za povrnitev stroškov
Ker toženec v roku 30 dni od vročitve drugopisa tožbe ni podal odgovora na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
primernost izvršilnega naslova za izvršbo - razlogi za ugovor
Da je sodišče v drugem postopku zavrnilo predlog za izvršbo na podlagi istega izvršilnega naslova, sodišča v tem postopku ne zavezuje k enakemu ravnanju, saj dejstvo, da je stranka izvršbo že enkrat neuspešno predlagala, samo po sebi ni ugovorni razlog in ne pomeni, da je ne more predlagati ponovno. Sodišče na podlagi vsakega predloga posebej preveri primernost izvršilnega naslova za izvršbo.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
privatizacija stanovanj in stanovanjskih hiš - prodaja nepremičnine - imetnik stanovanjske pravice
Za odklonitev prodaje stanovanja je odločilno, ali je bil imetnik stanovanjske pravice na dan uveljavitve SZ (19.10.1991) lastnik vseljive oz. za bivanje primerne stanovanjske hiše.
predlog za izvršbo - prehod obveznosti - izvršba proti družbeniku
Kljub določbi 6. odst. 580. člena Zakona o gospodarskih družbah, ki v primeru neuskladitve družb z določbami tega zakona predpisuje odgovornost družbenikov za obveznosti neusklajene družbe kot pri družbi z neomejeno odgovornostjo oz. kot za podjetnika posameznika, pa ta določba ne določa preoblikovanja neusklajenih družb v družbe z neomejeno odgovornostjo. Zato obveznost iz izvršilnega naslova na tej podlagi ni prešla na dolžnici.
Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
Glede na določilo 2. odst. 98. čl. ZPP ter glede na sklicevanje na generalno pooblastilo je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je odvetnik, ki je vložil predlog za izvršbo, upnikov pooblaščenec, ki lahko začasno opravlja pravdna dejanja za stranko tudi brez predložitve pooblastila, zato je bila vročitev temu odvetniku pravilna. V popravljenem predlogu za izvršbo je kot dolžnik navedena pravna oseba, ki s takšno firmo ne obstaja, niti ni obstajala v času vložitve predmetne vloge, zato je sodišče prve stopnje pravilno štelo, da je vloga umaknjena v smislu 4. odst. 109. čl. ZPP v zvezi s 14. čl. ZIP, saj upnik v postavljenem roku ni vrnil vloge z dopolnitvijo, katero mu je sodišče naložilo s sklepom.