ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - obrazložitev ugovora
Dolžnik v ugovoru trdi, da je po telefonu odpovedal naročnino Slovenskih novic. Odpoved naročnine pa je pravno pomembno dejstvo, saj bi lahko pripeljalo do zavrnitve zahtevka, če bi se izkazalo za resnično. Glede na to, da se izterjevani računi nanašajo izključno na obdobje po 01.07.1999, ko naj bi bilo dolžniku s strani upnika zagotovljeno, da bo z dostavo časopisa prenehal, je ugovor dolžnika moč šteti za obrazložen.
poprava tožbe - nepopolna vloga - vloga v tujem jeziku
Ker je tožeča stranka (tuja oseba), na poziv sodišča, da tožbo popravi in popravek tožbe vloži v slovenskem jeziku, vložila le vlogo v tujem jeziku, je bila tožba zavržena.
Če v letu dni od kar APP prejme sklep o izvršbi ni bilo priliva sredstev na dolžnikov račun, APP vrne sklep o izvršbi sodišču, ki izvršbo ustavi. Ker do dneva ustavitve postopka, upnik ni predlagal novega izvršilnega sredstva in je tudi postopanje po 31. členu ZIZ sodišču predlagal šele v pritožbi, bo moral za izvršbo na drugo dolžnikovo premoženje, z drugimi izvršilnimi sredstvi, vložiti nov predlog za izvršbo
Občasno prihajanje v stanovanje pa čeprav je "imetnik stanovanjske pravice" v stanovanju tudi prespal ne pomeni uporabe stanovanja v smislu zadovoljevanja stanovanjskih potreb.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL44128
ZZZDR člen 54, 59, 59/2, 54, 59, 59/2. ZIZ člen 3, 272, 3, 272.
skupno premoženje - določitev deležev na skupnem premoženju - začasna odredba
Ob upoštevanju dejstev, da sta bili obe pravdni stranki zaposleni, da sta najemali kredite ter da je bilo potrebno zadovoljevati potrebe štiri članske družine ter vzdrževati premoženje, pa čeprav se bi izkazalo, da je toženec vlagal tudi svoje posebno premoženje v obnove in adaptacije, tožničina terjatev zaenkrat izkazana kot verjetna. Kot je pravilno pojasnilo že prvostopno sodišče, pa bo mogel šele temeljit dokazni postopek, v katerem po naravi stvari same brez izvedenstva gradbene stroke ne bo šlo, pokazati kolikšen je resničen delež tožnice na skupnem premoženju, ko bo pred tem izvedenec še vrednostno in gradbeno ocenil vlaganja v to hišo kot posebno premoženje toženca in na tej podlagi ugotovil, za koliko se je spremenila tako v smislu povečanja njene vrednosti kot v smislu ustvaritve drugačne gradbene celote.
Pač pa ima pritožba prav, ko zatrjuje, da je sodišče odločilo preko tožbenega zahtevka oz. rečeno pravilneje, dovolilo zavarovanje večje terjatve, od tiste, ki jo s tožbenim zahtevkom uveljavlja tožeča stranka. Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča namreč v primeru, ko tožeča stranka od na toženca vpisanih 5/6 (15/18) nepremičnine zase terja le 5/18, ji sodišče v pravdnem postopku ne more prisoditi več, saj bi s tem sodilo preko tožbenega zahtevka, ni utemeljeno zahtevati zavarovanje večje terjatve kot se uveljavlja, ker bi bilo takšno zavarovanje v nasprotju s 1. odst. 272.člena ZIZ. Začasna odredba, ki je izreden ukrep za zavarovanje terjatve, tožeči stranki pač ne more podeliti več pravic kot jih zahteva s svojo tožbo. To pa bi bilo vsekakor tudi v nasprotju s čl. 3. ZIZ, torej načelom čim večje, pa še vedno učinkovite omejitve sredstev in predmetov izvršbe, na kar tudi utemeljeno opozarja pritožba. Le-ta ima tudi prav, da v obravnavanem primeru uporaba 54. čl. ZZZDR, na katerega se sklicuje prvostopno sodišče, ne pride v poštev, ko pa tožnica sama zatrjuje in predlaga, da se ji prisodi delež le do 5/18 nepremičnine.
plačilo sodne takse za tožbo - procesna predpostavka
Po 4. odst. 180. čl. ZPP je potrebno le, da je taksa v roku (pravočasno) plačana. Plačilo takse kot procesne predpostavke je torej dolžno ugotoviti sodišče samo.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Ker dolžnik za svoje ugovorne trditve ni predložil dokazov, niti ni navedel razlogov, zakaj jih ne more predložiti, je njegov ugovor šteti za neutemeljen v smislu 2. odst. 53. čl. ZIZ.
Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
Obtoženec doslej res še ni bil kaznovan, vendar je v okviru nadaljevanega kaznivega dejanja velike tatvine po čl. 212/I tč. 1 KZ storil kar šest posamičnih dejanj, pri čemer ob svoji zasvojenosti z mamili tudi sicer način njegovega življenja kaže, da gre že za zasidran vzorec vedenja ter je zato sodišče prve stopnje pravilno odločilo, da predstavlja ekvivalent takšnim ugotovitvam le izrek desetmesečne zaporne kazni. Pritožbo njegovega zagovornika, v kateri se je zavzemal za izrek pogojne obsodbe, je zato pritožbeno sodišče zavrnilo kot neutemeljeno.
Toženka je pooblaščenca pisno pooblastila za sklepanje vseh pravnih poslov, ki se nanašajo na prodajo njenega objekta. S tem ga je pooblastila za razpolaganje s svojim premoženjem, torej je bil pooblaščen tudi za sklepanje najemnih pogodb, ker je oddajanje v najem razpolaganje z nepremičnino v smislu gospodarjenja in manj kot prodaja.
Ker upnik, ki je sicer izkazal za verjetno, da njegova terjatev obstoji, ni verjetno izkazal tudi nevarnosti, da je zaradi dolžnikovega odtujevanja, skrivanja ali kakšnega drugačnega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena, saj je to le pavšalno zatrjeval, ne pa tudi verjetno izkazal s konkretnimi dolžnikovimi ravnanji, ni pogojev za izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne terjatve.
ZPPSL člen 36, 36/2, 36, 36/2. ZIZ člen 9, 9/3, 9, 9/3.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - prisilna poravnava
Upnikova terjatev izvira iz obdobja, ko dolžnik ni bil več v postopku prisilne poravnave. Iz sodbe, ki v tem izvršilnem postopku predstavlja izvršilni naslov je razvidno, da je sodišče v postopku iz katerega izhaja izvršilni naslov potrjeno prisilno poravnavo upoštevalo in dolžniku naložilo plačilo v skladu z njo. Tudi predlog za izvršbo je bil vložen po tem, ko je bila prisilna poravnava že potrjena, zato v konkretnem primeru ni razlogov za prekinitev izvršilnega postopka po 2. odst. 36. člena ZPPSL.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Kupec je bil dolžan v skladu s prodajno pogodbo kupnino deponirati pri notarki, kar je tudi storil. Ker pa je položeno kupnino dvignil, še preden je bila pogodba odobrena s strani upravne enote in torej ravnal v nasprotju s prodajno pogodbo, je plačilo kupnine zapadlo.
Če med strankama ni dogovora o vrstnem redu vračunavanja izpolnitve, ki ne zadostuje za popolno izpolnitev vseh obveznosti, in če dolžnik ob izpolnitvi ne izjavi, katero obveznost je poravnal, se poravnavajo obveznosti po vrstnem redu, kot je katera zapadla v izpolnitev (1. in 2. odst. 312. čl. ZOR).
preživnina za mladoletnega otroka - zmožnost zavezanca
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti od njegovih mesečnih dohodkov odštelo vse kreditne obveznosti, ki jih ima. Torej je štelo, da prevzeti krediti zmanjšujejo njegove preživninske zmožnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je napačno. Primarna obveznost staršev je namreč preživljanje svojih otrok ter skrb za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (103. čl. ZZZDR). To pa pomeni, da prevzete kreditne obveznosti te obveznosti ne morejo zmanjševati.
Zapustnikov sin, ki je umrl pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji, s katero je bilo njegovemu pokojnemu očetu vrnjeno nacionalizirano premoženje, ne more biti zakoniti dedič tega denacionaliziranega premoženja zapustnika - pred njim umrlega očeta, ker se dedovanje po umrlem uvede z dnem pravnomočnosti odločbe o denacionalizacijo in tudi pokojnikova zapuščina (denac. prem.) preide na njegove dediče z dnem pravnomočnosti te odločbe.