spor majhne vrednosti - pritožba - pritožbeni razlog
Po določbi 1. odst. 467. člena ZPP se smeta sodba in sklep, s katerim je končan spor v postopku v sporih majhne vrednosti, izpodbijati samo zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP in zaradi zmotne uporabe materialnega prava. Pritožbeno sodišče zato pritožbenega razloga zmotne oziroma nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ni moglo upoštevati.
Poraba toplotne energije, odmerjena po števcu pri uporabniku, se obračuna na podlagi ukrepa določitve cen iz 3. člena Zakona o cenah. Zato bi moral distributer morebitne izgube na trasi pri prenosu toplotne energije uveljavljati kvečjemu kot razlog za izredno povišanje cen toplotnega ogrevanja, ki ga odobri Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj.
preživnina za mladoletnega otroka - zmožnost zavezanca
Sodišče prve stopnje je pri ugotavljanju toženčevih preživninskih zmožnosti od njegovih mesečnih dohodkov odštelo vse kreditne obveznosti, ki jih ima. Torej je štelo, da prevzeti krediti zmanjšujejo njegove preživninske zmožnosti. Takšno materialnopravno izhodišče pa je napačno. Primarna obveznost staršev je namreč preživljanje svojih otrok ter skrb za njihovo življenje, zdravje in vzgojo (103. čl. ZZZDR). To pa pomeni, da prevzete kreditne obveznosti te obveznosti ne morejo zmanjševati.
ZIZ člen 102, 102/2, 102/2-1, 102, 102/2, 102/2-1.
omejitev izvršbe
Na dolžnikovo plačo je za denarne terjatve, razen privilegiranih, mogoče seči do 2/3, vendar tako, da dolžniku ostane najmanj znesek v višini zajamčene plače.
Če pogodbeni stranki ob prenosu lastninske pravice na nepremičnini skleneta dogovor, ki le-to bistveno omejuje, mora biti tudi ta sklenjen v pisni obliki.
ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Z obrazloženim ugovorom dolžnik sklep o izvršbi na podlagi verodostojne lisitne izpodbija v delu, v katerem mu je bilo naloženo, da terjatev plača. Na podlagi določila 2. odst. 62. čl. ZIZ je bilo zato izvršilno sodišče dolžno razveljaviti sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja, postopek pa se bo nadaljeval kot pri ugovoru zoper plačilni nalog.
Po določbi 5. odst. 143. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji (Uradni list RS, št. 67/93 - 52/99) napoti stečajni senat izločitvenega upnika, katerega pravica je bila prerekana, da v roku 15 dni svojo pravico uveljavi v pravdnem postopku. Če tak postopek že teče, kot navaja pritožnik, na napotitveni sklep stečajnega senata nima nobenega vpliva.
Ker toženec v roku 30 dni od vročitve drugopisa tožbe ni podal odgovora na tožbo in ker so bili izpolnjeni vsi pogoji za izdajo zamudne sodbe, je sodišče prve stopnje utemeljeno izdalo zamudno sodbo.
kršitev kazenskega zakona - varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu - krivda
Vanostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu po členu 64 KZ izreče sodišče, če je obdolženec storil kaznivo dejanje v neprištevnem stanju ter je bilo ugotovljeno, da je nevaren za okolico. Ker je sodišče prve stopnje obdolženca spoznalo "za krivega", da je uresničil znake kaznivega dejanja poskusa umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ v neprištevnem stanju ter mu izreklo varnostni ukrep po členu 64/1 KZ, je kršilo kazenski zakon, saj je krivdorek mogoče uporabiti le ob izreku obsodilne sodbe. Sodišče druge stopnje je zato ugodilo pritožbama državnega tožilca in obdolženčevega zagovornika ter izpodbijani sklep spremenilo tako, da je obdolžencu po členu 64/1 KZ izreklo varnostni ukrep obveznega psihiatričnega zdravljenja in varstva v zdravstvenem zavodu, ker je v neprištevnem stanju storil dejanje, ki ima vse zakonske znake poskusa kaznivega dejanja umora po členu 127/1 KZ v zvezi s členom 22 in 16/1 KZ.
ugovor zoper sklep o izvršbi - rok za ugovor - vročanje
Pravnim osebam se sodna pisanja vročajo tako, da se pisanje izroči osebi, ki je pooblaščena za sprejem, ali delavcu, ki je v pisarni oziroma v poslovnem prostoru ali na sedežu. Če pa pravni osebi ni moč vročiti sodnega pisanja na naslovu, ki je naveden v registru, se vročitev opravi na način, določen v prvem, drugem in tretjem odstavku 141. člena ZPP, s tem, da se obvestilo pusti na njegovem naslovu.
ZTLR člen 72, 75, 78, 78/1, 78/2, 72, 75, 78, 78/1, 78/2. ZPP (1977) člen 41, 41.
motenje posesti - postopek v pravdah zaradi motenja posesti
Obravnavanje tožbe zaradi motenja posesti se omeji samo na pretresanje posesti se omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja.
Sodišče je upniku naložilo plačilo predujma za stroške izvršbe v roku 8 dni in ga poučilo, da bo sicer izvršbo ustavilo. Upniku je bil takšen sklep vročen, predujma pa ni plačal, zato je sodišče pravilno ustavilo izvršbo.
V postopku za prestavitev služnosti mora služnostni zavezanec dokazati dejanske možnosti, da bo ponujena pot služnostnemu upravičencu nudila možnost enakovrednega izvrševanja obstoječe služnostne pravice.
Vabilo za glavno obravnavo in sodba zaradi izostanka bi morali biti stranki osebno vročeni. Vročanje v skladu z določbo 144. člena ZPP/77 (odklonitev sprejema) v primeru, ko ni ugotovljeno, da stranka brez zakonitega razloga noče sprejeti pisanja, ni pravilno. V primeru spremembe stanovanja (145. člen ZPP/77) lahko sodišče nadaljne vročitve opravi z nabitjem na sodno desko in ne z nabitjem na vrata stanovanja (po 144. členu ZPP/77). Ker v obravnavanem primeru sodišče ni ravnalo v skladu z določbami o vročanju pisanj, je podan obnovitveni razlog iz 2. točke 421. člena ZPP/77. Sodišče prve stopnje bo moralo v ponovljenem postopku le še ugotoviti ali je bil predlog za obnovo postopka vložen v tridesetdnevnem subjektivnem roku iz 2. točke 423. člena ZPP/77.
Določbo 44. čl. ZZK je treba širše razlagati. Tožbeni zahtevek za izstavitev z.k. listine na podlagi sklenjene darilne pogodbe je sicer res po svoji naravi obligacijskopravni zahtevek, ki pa meri na pridobitev stvarne lastninske pravice. Tudi pri takem zahtevku pa je treba dovoliti zaznambo spora v zemljiški knjigi.
Iz opisa kaznivega dejanja je razvidno, da ne gre za tak opis, iz katerega bi bilo očitno, da je bilo storjeno kaznivo dejanje goljufije, pač pa gre med oškodovancema kot tožilcema in obema obdolžencema res za civilno-pravno razmerje.
Če je vložena tožba, s katero tožnik zahteva razveljavitev pogodbe zaradi bistvene zmote in čezmernega prikrajšanja, se sodišče omeji na obravnavanje izpodbojnih razlogov. Osnovna predpostavka, da je pogodba sklenjena, pa izhaja že iz dejstva, da zahteva tožnik njeno razveljavitev zaradi zatrjevanih napak.
V postopku za ureditev mej sodišče uredi mejo med zemljišči, če je ta sporna. Če pa je med lastnikoma mejnih zemljišč (neodvisno od poteka meje) dejansko spor o lastništvu gospodarskega poslopja, ki stoji ob meji, ni podlage za vodenje nepravdnega postopka, temveč morata stranki ustrezne zahtevke uveljavljati v pravdi.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL21418
KZ člen 145, 145/1, 145, 145/1.
prevajanje - kaznivo dejanje - ogrožanje varnosti
Sodišče prve stopnje je smisel besed, to je osnovno sporočilo grožnje, ugotovilo iz izpovedb zaslišanih prič, ki so v romskem jeziku izrečene grožnje opisale v slovenščini, saj govorijo sto jezikov. Zato ni bil kršen procesni zakon, ko ni besed prevedel tolmač. Obravnavano dejanje ima vse znake kaznivega dejanja ogrožanja varnosti in ne le prekrška.