ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 5, 5/1, 339, 339/8, 5, 5/1, 339, 339/8.
pravila pravdnega postopka - odvzem možnosti obravnavanja
S tem, ko je sodišče oprlo svojo odločitev o začasni odredbi na dejstva, navedena v vlogi, ki je nasprotni stranki ni dalo predhodno v izjavo, je le te vzelo možnost obravnavanja pred sodiščem.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - neobrazložen ugovor
Dolžnica s svojimi ugovornimi navedbami o računih iz leta 1997 napada dejansko podlago sodbe. Takšne ugovore bi morala uveljavljati že v pravdnem postopku, v katerem je upnik pridobil zadevni izvršilni naslov, medtem ko jih zaradi vezanosti izvršilnega sodišča na pravnomočno sodbo v tem postopku ne more uveljavljati.
stečajni postopek - izbris dejavnosti iz sodnega registra
V 2. odst. 30. člena ZFPPod je predvideno, da se sme z ugovorom sklep o začetku postopka izbrisa med drugim izpodbijati tudi iz razlogov, če je bil vložen predlog za začetek stečajnega postopka nad gospodarsko družbo in založen predujem za začetek stečajnega postopka po 1. odst. 93. člena Zakona o prisilni poravnavi, stečaju in likvidaciji oziroma je bil predlagatelj stečajnega postopka oproščen plačila predujma po 3. odst. 93. člena ZPPSL. Namen zakonodajalca je bil, da je v zvezi z vložitvijo ugovora po 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL moral biti s strani gospodarske družbe, ki je lahko morebitni stečajni dolžnik pred vložitvijo ugovora, vložen predlog za začetek stečajnega postopka. Če bi zakonodajalec dopustil možnost, da se isti dan (kot je bilo v konkretnem primeru) vloži ugovor in isti dan tudi predlaga predlog za začetek stečajnega postopka, ne bi v 3. točki 2. odst. 30. člena ZPPSL dodal in založen predujem za začetek stečajnega postopka. Zato bi bilo praktično nemogoče v istem dnevu predlagati začetek stečajnega postopka, in založiti predujem za začetek stečajnega postopka, saj ga po 1. odst. 93. člena določi stečajni senat za kritje stroškov do začetka stečajnega postopka. S takšnim postopanjem kot se ga je poslužil dolžnik, bi sodišče ne izpeljalo nobenega izbrisa iz sodnega registra po 35. členu ZFPPOD.
Sodišče ni obrazložilo, na podlagi katerih računov tožeče stranke izhaja utemeljenost višine bremepisa za zamudne obresti. Iz predloženih listin ne izhaja, da je tožena stranka podpisala sporni pogodbi, kot je zaključilo sodišče.
Napaka je stvarna tudi v primeru, če stvar nima lastnosti, ki so potrebne za posebno rabo, za katero jo kupec kupuje, ki pa je bila prodajalcu znana oziroma bi mu morala biti znana.
Ker je tožena stranka trdila in dokazovala, da je bil med strankama kot predmet pogodbe dogovorjen star agregat, ki ga je tožena tudi vgradila, tožeča pa njenih trditev in dokazov ni izpodbila, je povsem pravilna obrazložitev sodišča prve stopnje, da je tožena s tem svoj del pogodbene obveznosti izpolnila. Trditev tožeče stranke, da ni bilo dogovora o vgraditvi starega agregata, je novota, ki jo tožeča stranka prvič uveljavlja šele v obravnavani pritožbi, zato teh trditev sodišče druge stopnje ni upoštevalo, saj tožnik niti ne zatrjuje, da te trditve brez svoje krivde ni mogel postaviti že v postopku pred sodiščem prve stopnje.
Ugovorni stroški niso nastali potem, ko bi tožena stranka poravnala terjatev po sklepu o izvršbi, tožeča stranka pa takoj po izpolnitvi (pred vložitvijo ugovora) ne bi umaknila zahtevka, zato tožeča stranka na podlagi 1. odst. 158. člena ZPP/77 ni dolžna toženi stranki povrniti teh ugovornih stroškov.
ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi na podlagi verodstojne listine
Ko sodišče na podlagi ugovora dolžnika, za katerega ugotovi, da je utemeljen, razveljavi sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine in sklene, da bo o zahtevku in stroških odločeno v pravdnem postopku, mora pri tem navesti tudi pravdno sodišče, saj ta odločitev spada v izrek sklepa.
Pravica zahtevati plačilo takse je zastarala dne 01.01.1998 (1. odst.
9. člena ZST), pa tudi že po 2. odst. 9. člena ZST dne 23.11.1999 (tj. absolutno) v štirih letih od takrat, ko je nastala obveznost za plačilo takse (dne 23.11.1995).
Ker je toženo stranko ves čas postopka na prvi stopnji zastopal pooblaščenec - odvetnik, je vročitev neposredno stranki napačna glede na določbe 1. odst. 137. čl. ZPP, zato je treba šteti, da taksni zavezanec ni prejel taksnega opomina in ni dolžan plačati kazenske takse.
Sodišče prve stopnje je na podlagi dejstev in dokazov, ki sta jih (v sporu majhne vrednosti) navedli oziroma predložili pravdni stranki, pravilnoi ugotovilo, da je prišlo do prevzema dolga, zato je tožbeni zahtevek na obstoj terjatve tožeče stranke proti stečajni masi utemeljen.
sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine - neobrazložen ugovor
Vendar dolžnikova razmerja s tretjimi osebami ne vplivajo na obstoj, višino in zapadlost upnikove terjatve, izkazane z verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ, niti na upnikovo pravico, da svojo zapadlo terjatev izterja potom izvršilnega postopka, četudi ga je dolžnik večkrat obvestil, da ni zmožen plačati. Dolžnik v ugovoru ne trdi, da bi bil z upnikom sklenil dogovor o plačilu s cesijo ali asignacijo, temveč navaja le, da je upniku to možnost omenil, kar pa nikakor ni dovolj za spremembo zapadlosti ali načina izpolnitve njegove obveznosti.
spor majhne vrednosti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Tudi če sodišče prve stopnje v sporu majhne vrednosti ni ravnalo pravilno, ko ni upoštevalo navedb stranke v pripravljalni vlogi, ne gre za bistveno kršitev določb postopka iz 2. odst. 339. člena ZPP.
napoved pritožbe - odločitev o plačilnem nalogu - sodna taksa
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo 1. odst. 496. čl. ZPP, ko je obrazložilo sodbo tako, da je navedlo tožbeni zahtevek in dejstva, na katera je tožeča stranka opirala svoj zahtevek. Sklep o izvršbi na podlag verodostojne listine je bil namreč na podlagi ugovora tedaj še dolžnika, razveljavljen na podlagi 2. odst. 53. čl. v zvezi s 1. odst. 61. čl. Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ. Ker se po omenjeni določbi ZIZ-a postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, je sodišče prve stopnje moralo pri odločitvi o glavni stvari uporabiti 3. odst. 436. čl. ZPP.
Navedba, da so bili v teku razgovori (očitno neuspešni, glede na upnikove navedbe v odgovoru na ugovor) o obročnem odplačilu dolga, ni utemeljen ugovorni razlog.
Sodišče prve stopnje je glede na dolžnikove navedbe v ugovoru o višini (glavnice) uveljavljane terjatve, ki jo priznava (833.514,80 SIT) in upnikovo potrditev oziroma strinjanje s temi navedbami dolžnika, pravilno ugotovilo, da dolžnik za glavnico 833.514,80 SIT ne izpodbija tim. kondemnatornega dela sklepa o izvršbi (1. tč. izreka).
Tožena stranka - zavarovalnica je dolžna kriti vse potrebne stroške oškodovanca, ki so nastali zaradi uveljavljanja odškodninskega zahtevka tožnika pri toženi stranki pred pravdo - izven zavarovalne vsote, torej poleg nje, če seveda tožena stranka odgovornost priznava. Morebitno vštevanje stroškov v zavarovalno vsoto bi lahko povzročilo zmanjšanje kritja s katerim jamči tožena stranka oškodovancu.
Ker tožeča stranka izločitvene pravice ni pravočasno prijavila v stečajnem postopku, bi bilo mogoče zaključiti, da tožena stranka ni dala povoda za tožbo. Toda, ker je tožena stranka le del zahtevka pripoznala v odgovoru na tožbo, preostali del pa šele tekom pravde, je bilo o stroških postopka odločiti po uspehu v pravdi.