Za dokazovanje spornih dejstev so primerne vsakršne listine in le javne listine, kot zmotno meni tožena stranka. Sodišče pa ugotavljanja dejanskega stanja ocenjuje vsako listino in vsak drug dokaz in nato odloča v skladu z 8. členom ZPP.
Tožeča stranka je svoj prvotni zahtevek skrčila na znesek, s katerim je zoper prvo toženko v celoti uspela. Od tedaj dalje je torej njen uspeh zoper prvo toženko 100 %, pa tudi druga toženka in tretji toženec sta imela od tedaj dalje nižje tiste stroške, ki se odmerjajo od vrednosti tožbenega zahtevka (stroški zastopanja, sodne takse). To pa pomeni, da je treba stroške strank, povezane s posameznimi pravdnimi dejanji odmeriti od zneska, ki je v času oprave dejanja predstavljal uspeh stranke v pravdi.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zmanjšanje življenjske aktivnosti
Primerna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti za 62 letno tožnico za posledice poškodb krvnega izliva v desni čelni segment in možganskega edema, krvavitve pod možgansko opno pajčevnico in zloma trtice z angulacijo 90%, zaradi česar je utrpela spremembe osebnosti, ker je sedaj čustveno bledejša, depresivno naravnana in ima probleme s spominom in se ne more ukvarjati več s svojim hobijem - branjem in si ne upa, čeprav je bila pred nezgodo športni ribič, na reko, z ničemer ne najde zadovoljstva in ji vožnja z avtobusom predstavlja vsakokratno stresno situacijo, je odškodnina 2.000.000,00 SIT. Primerna odškodnina za prestani strah pa je 300.000,00 SIT, upoštevajoč dejstvo, da je avtobus speljal še predno je dokončno izstopila, zaradi česar je utrpela intenziven strah dokler ni z glavo zadela ob pločnik in izgubila zavest, ki bi zadostovala tudi, če je tožnica dejanjsko bila v strahu za izzid zdravljenja v času dokler je bila hospitalizirana in na rehabilitaciji, kar je trajalo en mesec in pol.
Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.
stečajni postopek - prerekanje terjatve - napotitev na pravdo
V situaciji, ko je v stečajnem postopku upnikova prijavljena terjatev na naroku za preizkus terjatev prerekana, ZPPSL stečajnemu senatu v prvem odst. 144. člena nalaga, da upnika, če ta za svojo terjatev še ni pridobil izvršilnega naslova, napoti, da v 15. dneh po prejemu sklepa začne sodni ali drug postopek za ugotovitev prerekane terjatve. Iz tega sledi, da stečajni senat ne presoja utemeljenosti upnikove prijavljene terjatve. To je stvar posebnega postopka, ki ga upnik začne na podlagi napotitvenega sklepa stečajnega senata, v katerem bo upnik lahko dokazoval utemeljenost prerekane terjatve.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
Zamudne obresti so objektivna posledica dolžnikove zamude, kar pomeni, da pride do teka zamudnih obresti ne glede na morebitno dolžnikovo krivdo za zamudo.
Vročitev se šteje za veljavno opravljeno tudi, če vročevalec v vročilnici navede razlog, zakaj prejemnik ni podpisal vročilnice, bodisi da je podpis odklonil (3. odst. 149. čl. ZPP, primerjaj še 144. čl. ZPP), ali pa prejemnik ne zna pisati ali se ne more podpisati (2. odst. 149. čl. ZPP). Zgolj zaznambo vročevalca "puščeno stranki v roke 12.2. ob 10.10 uri" brez navedbe razloga za manjkajoči podpis prejemnika na povratnici ob povedanem ne more biti dokaz o vročitvi taksnega opomina toženi stranki.
Okoriščenec je odgovoren prikrajšancu za varovanje pridobljene koristi od trenutka, ko izve, da do nje nima pravice. Odtlej velja za nepoštenega posestnika oz. nepoštenega pridobitelja. Če bi se zato izkazalo, da je korist, ki jo je tožena stranka prejela od tožeče stranke, prešla na obdolžence, kljub temu da bi delavec tožene stranke moral in mogel zaznati, da obdolženci niso delavci tožeče stranke, od katere je prejela plačilo in zaradi česar je sprejela obveznost izročiti viski, se tožena stranka v tem gospodarskem sporu ne bi mogla uspešno sklicevati, da ni okoriščena.
Če nobena od dolžnikovih navedb v ugovoru ni upošteven ugovorni razlog, mu ni mogoče ugoditi niti v primeru, ko upnik ni odgovoril na ugovor in ko se zaradi tega po določbi prvega odstavka 58. člena ZIZ šteje, da so dolžnikove navedbe v ugovoru resnične.
Tožeča stranka se je v predlogu za izvršbo sicer označila kot pravni naslednik AA, G., d.o.o., Piran, vendar tekom celotnega postopka ni za to predložila nobenega dokaza. Tako se pokaže, da ima pritožnica zato prav, ko uveljavlja (kakor že v ugovoru), da tožeči stranki ničesar ne dolguje.
Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je med drugimi pravno priznana nepremoženjska škoda tudi za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Zmotno je materialnopravno stališče, da naj bi se odškodnina za tako obliko škode prisojala le na podlagi primerov, ki imajo svojo pravno podlago v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku.
Če dolžnik izkaže, da je preživnino upnikoma redno nakazoval v rokih, določenih v izvršilnem naslovu, izvršba za izterjavo že zapadlih obrokov pa po podatkih sodišča ni bila nikoli predlagana, niso podani razlogi za zavarovanje preživninskih obrokov, ki bodo zapadli v naslednjem letu.
nepremoženjska škoda - poškodba - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine
1. Sodna praksa loči primarni strah (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah, ki ga oškodovnec trpi v času zdravljenja posledic poškodbe), zakon pa kot pravno priznano nepremoženjsko škodo opredeljuje zgolj strah (200. čl. ZOR). Ne glede na to, za kakšno vrsto strahu ali celo morda za obe vrsti, sodišče oškodovancu prisodi za to nepremoženjsko škodo enotno odškodnino. 2. Odprto je ostalo vprašanje, ali ni morda stalno šumenje v ušesu kot stalna neprijetnost iz telesnih bolečin kot posebne oblike škode prešla v trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti kot druge oblike škode - to pa je treba presojati glede na vse okoliščine primera. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali je poslabšanje tožnikovega sluha posledica škodnega dogodka in ne morda njegovega večletnega dela na hrupnem delovnem mestu oziroma ni mogoče razmejiti posledic škodnega dogodka od morebitnih posledic dela v prekomernem hrupu - zlasti ne ob nepripravljenosti samega tožnika, da bi sodeloval na ustreznih testiranjih, ki bi to lahko pokazala. 3. V okviru odškodnine za skaženost se priznavajo tudi spremembe, ki so zvezane z oškodovančevo zunanjostjo (kot je npr. trajna uporaba navzven vidnih medicinskih pripomočkov). Pri priznavanju odškodnine za duševne bolečine za skaženost se priznavajo tudi subjektivna merila, vendar do razumne mere.
zamudna sodba - ena izmed predpostavk - izrecen predlog stranke za njeno izdajo
Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
sklenitev pogodbe - pravna oseba - poslovni delež - razdelitev dobička
S sklepom o privatizaciji način privatizacije pravne osebe na način notranjega odkupa ni bil določen, zato upravičenci iz 12. člena ZPPOLS ne morejo v pravdi zahtevati od Slovenske razvojne družbe d.d..Sklenitve pogodbe o odkupu poslovnih deležev pravne osebe v okviru privatizacije na način notranjega odkupa.
Ugovor je neutemeljen, ker je upnik dolžnikovo delno plačilo pri predlogu za izvršbo upošteval, za plačilo večjega zneska pa dolžnik ni predložil dokazov.