Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.
umik tožbe - povrnitev pravdnih stroškov - uspeh v pravdi
Če tožba ni delno umaknjena zaradi tega, ker bi tožena stranka delno izpolnila zahtevek, ampak zaradi njegove neutemeljenosti, je treba namesto določb 1. odst. 154. in 158. člena ZPP uporabiti določbo 2. odst. 154. člena ZPP.
V sklep o dedovanju je sodišče prve stopnje povzelo takšen dedni dogovor, kakršnega so dediči na naroku za zapuščinsko obravnavo dogovorili. Zato pritožnica, ena od dedinj ne more s pritožbenimi navedbami, da so dediči naknadno, po prejemu sklepa o dedovanju dedni dogovor spremenili, doseči spremembe sklepa o dedovanju.
Prvostopni sklep o zavrženju izvršilnega predloga, ki ni postal pravnomočen, ne predstavlja ovire za odločanje o upnikovem predlogu po tretjem odstavku 34. člena ZIZ iz razloga, ker naj ne bi bil vložen pred koncem izvršilnega postopka.
Po Zakonu o obligacijskih razmerjih je med drugimi pravno priznana nepremoženjska škoda tudi za pretrpljene in bodoče duševne bolečine zaradi okrnitve svobode. Zmotno je materialnopravno stališče, da naj bi se odškodnina za tako obliko škode prisojala le na podlagi primerov, ki imajo svojo pravno podlago v 32. poglavju Zakona o kazenskem postopku.
nepremoženjska škoda - poškodba - telesne bolečine - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - strah - duševne bolečine
1. Sodna praksa loči primarni strah (strah, ki ga oškodovanec utrpi ob škodnem dogodku) in sekundarni strah (strah, ki ga oškodovnec trpi v času zdravljenja posledic poškodbe), zakon pa kot pravno priznano nepremoženjsko škodo opredeljuje zgolj strah (200. čl. ZOR). Ne glede na to, za kakšno vrsto strahu ali celo morda za obe vrsti, sodišče oškodovancu prisodi za to nepremoženjsko škodo enotno odškodnino. 2. Odprto je ostalo vprašanje, ali ni morda stalno šumenje v ušesu kot stalna neprijetnost iz telesnih bolečin kot posebne oblike škode prešla v trajno zmanjšanje življenjske aktivnosti kot druge oblike škode - to pa je treba presojati glede na vse okoliščine primera. Zaenkrat ni mogoče ugotoviti, ali je poslabšanje tožnikovega sluha posledica škodnega dogodka in ne morda njegovega večletnega dela na hrupnem delovnem mestu oziroma ni mogoče razmejiti posledic škodnega dogodka od morebitnih posledic dela v prekomernem hrupu - zlasti ne ob nepripravljenosti samega tožnika, da bi sodeloval na ustreznih testiranjih, ki bi to lahko pokazala. 3. V okviru odškodnine za skaženost se priznavajo tudi spremembe, ki so zvezane z oškodovančevo zunanjostjo (kot je npr. trajna uporaba navzven vidnih medicinskih pripomočkov). Pri priznavanju odškodnine za duševne bolečine za skaženost se priznavajo tudi subjektivna merila, vendar do razumne mere.
Za odločitev o povrnitvi stroškov tožeči stranki, ki je umaknila tožbo, ni odločilno, ali je tožena stranka prostovoljno izpolnila zahtevek in ali je izpolnitev morebiti obremenjena z napakami, temveč da je zahtevek objektivno izpolnila, tako da tožba ni več potrebna. Tožena stranka se je namreč s tem, ko se je strinjala z umikom tožbe, odpovedala tudi nadaljnji presoji utemeljenosti zahtevka.
zakonski znak kaznivega dejanja - poškodba - zapustitev poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči
Telesne poškodbe kot objektivni znak kaznivega dejanja zapustitve poškodovanca v prometni nesreči brez pomoči po I. odst. 329. člena KZ, so lahko opredeljene le kot lahka, huda ali posebno huda telesna poškodba, ne pa tudi sled poškodbe, saj takšne kategorije kazenski zakonik v poglavju o kaznivih dejanjih zoper življenje in telo ne pozna. Sodišče prve stopnje je zato ravnalo pravilno, ko je obtožni predlog državnega tožilstva z opisom, da je poškodovanec utrpel "sledi poškodovanja" zavrglo.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43182
ZPPSL člen 36, 36.
stečaj - zahtevek
Denacionalizacijski upravičenec, ki ima svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo in zavezanec kasneje pride v stečaj ima poseben status v stečaju in stvari zavezanca z začasno odredbo ne pridejo v stečajno maso.
Pri odločanju o utemeljenosti zahtevka v sporih zaradi motenja posesti stvarne služnosti ni potrebno ocenjevati, ali obstaja možnost uporabe poti kje drugje ali celo možnost uporabe javne poti, saj ta okoliščina v teh sporih ni relevantna.
Ker gre za navedbe, ki bi jih dolžnik moral podati ali v pravdi ali v postopku pred pravnomočnostjo sklepa o izvršbi, ne gre za razlog iz 56. člena ZIZ.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.