Izrek sodbe, da sta obdolženca storila kaznivo dejanje tatvine, vendar ni naveden čas storitve, je nerazumljiv in je podana absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. Ta nerazumljivost se nanaša na odločilno dejstvo, ki sicer pri kaznivem dejanju tatvine ni znak kaznivega dejanja, je pa dejstvo, ki je pomembno zaradi ugotavljanja morebitnega zastaranja kazenskega pregona.
RTV naročnina - novi dokazi v pritožbi - oprostitev plačila sodne takse - pravočasnost predloga
1. Novi dokazi v pritožbi so po presoji pritožbenega sodišča relevantni in tako kažejo, da je dejansko stanje nepopolno ugotovljeno (2. odst. 355. čl. ZPP/77). 2. Predlog za oprostitev plačila takse za pritožbo zoper sodbo, podan potem ko stranka prejme že opomin za plačilo te takse, je prepozen. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrženju takšnega predloga je torej pravilna.
kazensko procesno pravo - kazensko materialno pravo
VSL20667
KZ člen 169, 169/1, 169/3, 169, 169/1, 169/3. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 371, 371/1, 371/1-11.
obrazložitev dejanja - kazniva dejanja zoper čast in dobro ime - razžalitev
Sodišče prve stopnje posameznih trditev v zasebni tožbi ni analiziralo, saj gre lahko za različna kazniva dejanja zoper čast in dobro ime, ni namreč vezano na pravno opredelitev o obtožnem aktu.
Šele po podrobni analizi vseh trditev iz opisa kaznivega dejanja bo sodišče lahko ugotovilo, ali so podani pogoji za kaznovanje, ali pa bo treba obdolženko oprostiti. Sodba torej nima razlogov o odločilnih dejstvih, ali pa so ti razlogi nejasni.
ZOR člen 341, 341/1, 341/1-1, 341, 341/1, 341/1-1. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-8, 55, 55/1, 55/1-8.
ugovor pobota terjatev
Zakon o obligacijskih razmerjih (ZOR) v 5. točki prvega odstavka 341. člena določa, da ne more prenehati s pobotom terjatev, ki izvira iz zakonite obveznosti preživljanja. Terjatev upnice izvira iz zakonitega preživljanja otroka, saj je dolžnik kot oče mladoletne upnice zanjo po izvršilnem naslovu dolžan plačati preživnino, zaradi česar take terjatve ni mogoče pobotati že po samem zakonu. Dolžnikov dolg oz. upničina terjatev ne more prenehati na podlagi uveljavljanega pobota.
Sodišče ustavi izvršbo na sredstva na dolžnikovem žiro računu pri banki, če na dolžnikov račun v letu dni, od kar je banka prejela sklep o izvršbi ni bilo nobenega priliva sredstev.
Glede na izključno vezanost premoženja na osebo podjetnika in zato enotnost osebnega in podjetniškega premoženja, za obstoj pasivne legitimacije dolžnika v tem izvršilnem postopku ni relevantno, ali je dolžnik v računu označen kot s.p. (samostojni podjetnik posameznik) ali kot fizična oseba brez tega dodatka.
Utemeljenost ali neutemeljenost tožbenega zahtevka ni okoliščina, ki bi lahko vplivala na dovolitev zaznambe spora v zemljiški knjigi oziroma na zavrnitev tovrstnega predloga.
Notarski zapis, v katerem je dolžnik pristal na njegovo neposredno izvršljivost, je veljaven izvršilni naslov, če je terjatev, ki izhaja iz notarskega zapisa, zapadla.
Zakon o spremembi vrednosti dinarja člen 5, 6, 7, 8, 8/2, 5, 6, 7, 8, 8/2.
tožbeni zahtevek
Pravno zmotno je stališče pritožnika, da bi moralo prvostopno sodišče vtoževani znesek denominirati. Kot izhaja iz predloženih virmanov, so bila vsa nakazila toženi stranki izvršena v letu 1990. Zakon o spremembi vrednosti dinarja (Ur. l. SFRJ št. 83/89), ki je začel veljati 21.12.1989, je v 2. odstavku 8. člena določal, da od 1.1.1990 velja za vse denarne prejemke in izdatke dinar v s tem zakonom določeni novi vrednosti. Tožeča stranka je torej po tem zakonu smela nakazovati denarne zneske le v izkazani novi vrednosti dinarja. Le denarne vrednosti in zneske, izkazane v poslovnih listinah in vrednostnih papirjih, izdanih do 31.12.1989, je bilo potrebno skladno z omenjenim zakonom (primerjaj 5., 6. in 7. člen zakona) denominirati in s tem uskladiti za novo vrednostjo dinarja, za tak primer pa glede na čas nakazil toženi stranki v konkretnem primeru ne gre.
Grožnja z odvzemom zemljišč z izdajo odločbe o arondaciji brez zagotovitve nadomestnih zemljišč pomeni protipravno grožnjo v smislu Zakona o denacionalizaciji. Sklenitev pogodbe v izogib takšnemu odvzemu ni izraz proste volje.
Tožnik nima pravnega interesa da vloži pritožbo proti sklepu o delni ustavitvi izvršbe, če je bil sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine v 2. točki zaradi ugovora dolžnika v celoti razveljavljen.
ZTLR člen 37, 37/2, 37, 37/2. ZOR člen 154, 154/1, 210, 154, 154/1, 210.
odškodninska odgovornost - obveznica
Tožnica ni dokazala trditve, da so obveznice v toženčevi posesti. Ker tudi ni dokazala, da so bili obveznice vnovčene je bil pravilno zavrnjen tudi podrejeni tožbeni zahtevek na plačilo denarne vrednosti obveznic.
ZPP člen 108, 108/4, 180, 180/1, 108, 108/4, 180, 180/1.
nepopolna tožba - vsebina tožbe - zahtevek
Tožba mora imeti predvsem določen zahtevek in v kolikor gre za denarni zahtevek, bi moral tožnik navesti, kolikšen znesek odškodnine zahteva, saj zgolj nejasen opis "plačila odškodnine v višini kazni, ki je predvidena za ta prekršek", ne zadostuje.
Vsaka sprememba dejanskega stanja ne pomeni motenja ali odvzema posesti, temveč mora biti (poleg drugih predpostavk) podana takšna sprememba dejanskega stanja, ki ima ne le pravni, ampak tudi ekonomski in praktični pomen. Ker je tudi posest razmerje med ljudmi glede stvari (posest in motenje posesti kot del stvarnega prava nasploh), predstavlja posestno varstvo predvsem varstvo ekonomskega interesa posestnika. Če tega ni, se lahko izkaže, da tožeča stranka sploh nima pravnega varstva za varstvo posesti.
zamudna sodba - ena izmed predpostavk - izrecen predlog stranke za njeno izdajo
Ker je tožeča stranka na prvem naroku za glavno obravnavo le predlagala, da sodišče o zadevi odloči, ne pa da sodišče o zadevi izda zamudno sodbo, niso bili podani pogoji za izdajo zamudne sodbe, sodišče pa je z njeno izdajo bistveno kršilo določbe pravdnega postopka.
Če je pogodba sklenjena v posebni obliki, bodisi na podlagi zakona bodisi po volji strank, velja samo tisto, kar je v tej obliki izraženo. Domneva se torej, da če je pogodba sklenjena v pisni obliki, velja samo tisto, kar je v njej zapisano.
STEČAJNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - ZEMLJIŠKA KNJIGA - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL43182
ZPPSL člen 36, 36.
stečaj - zahtevek
Denacionalizacijski upravičenec, ki ima svoj zahtevek zavarovan z začasno odredbo in zavezanec kasneje pride v stečaj ima poseben status v stečaju in stvari zavezanca z začasno odredbo ne pridejo v stečajno maso.