KZ člen 25, 256, 256/1, 256/3, 25, 256, 256/1, 256/3.
sostorilstvo - ponarejanje listine
Sodišče prve stopnje je navedlo številne dokaze in podatke, na podlagi katerih je utemeljeno zaključilo, da je obdolženec ravnal kot sostorilec pri storitvi kaznivega dejanja in ne v kakšni drugi obliki udeležbe. Sodišče prve stopnje tudi kršilo določb kazenskega postopka, ker se sodba ne opira na neobstoječe dokaze ali pa nezakonito izvedeno hišno preiskavo.
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča sta tožnika glede svojega pravnega položaja nedvomno v negotovosti, ko je obstoječa sodna odločba, s katero toženec v upravnem postopku zatrjuje služnostno pravico takšne narave, da iz nje direktno ne izhaja, ali toženec to pravico ima ali ne, pač pa je potrebno glede tega še posebno dokazovanje. Ravno s sklicevanjem na služnost, za katero sicer zatrjuje, da je ne izvršuje in katere ob pravilnem razumevanju služnostne sodbe tudi nima, kot sam ponovno poudarja v pritožbi, pa v upravnem postopku uspe na prvi stopnji, pri čemer dokazuje dvoličnost svojega ravnanja, s tem pa ustvarja tožnikoma pravno nevarnost in negotovost.
najem poslovnih prostorov - višina najemnine - občina
Z majem 1992 se je povečala najemnina za poslovni prostor. Tedaj je namreč stopil v veljavo Odlok Občine Ljubljana - Center o oddajanju poslovnih prostorov v najem in določanju najemnin (Ur. list RS št. 13/92 z dne 20.3.1992). Oprostitev ali znižanje najemnine je po navedenem odloku mogoče zahtevati le v primerih iz 21. čl., kar je tožena stranka tudi storila, a neuspešno. Glede na to znižanje najemnine kljub razlogom, ki jih navaja (neprofitno društvo, ki praktično nima vira prihodka, težka finančna situacija, prostorska stiska), ni mogoče in je dolžna plačevati najemnino v skladu z odlokom.
ZIZ člen 15, 40, 40/1, 15, 40, 40/1. ZPP člen 108, 108.
vsebina predloga za izvršbo - predlog za izvršbo - dopolnitev predloga - upnik
Upnikova trditev, da je na poziv sodišča svojo vlogo dopolnil je ostala nedokazana, saj iz podatkov v spisu ni razvidno, da bi bila dopolnitev vložena, upnik pa pritožbi tudi ni priložil dokaza o tem, da je bila zatrjevana vloga oddana na vložišče sodišča prve stopnje. Ker upnik svoje vloge v postavljenem roku ni dopolnil tako, da bi vsebovala vse kar mora vsebovati predlog za izvršbo na podlagi izvršilnega naslova, je sodišče prve stopnje pravilno postopalo po 108. členu Zakona o pravdnem postopku, ki se v izvršilnem postopku uporablja na podlagi 15. člena ZIZ, in predlog za izvršbo zavrglo.
Ker je bila tožeča stranka s svojim ugovorom zoper sklep o izvršbi uspešna in je bil ta v 2. točki izreka, s katerim je bila dovoljena izvršba, razveljavljen in zadeva odstopljena v pravdni postopek, dolžnica nima več interesa za pritožbo zoper ta sklep, ki jo je zato treba zavreči.
Ker je tožena stranka zemljiškoknjižna lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka pa ni dokazala, da bi med njima obstajal dogovor o solastništvu po enakih delih, ki bi ga prekrivala kupoprodajna pogodba, sklenjena med toženo stranko kot kupcem in prodajalcem, je zahtevek tožnika, da mu je tožena stranka dolžna priznati solastništvo na nepremičnini in mu izdati ustrezno listino, sposobno za vpis v zemljiško knjigo neutemeljen.
Obveznost tožene stranke, da plača te stroške izhaja iz pogodbe ne pa iz spornih računov. Za nastanek obveznosti plačila spornih stroškov pa izdaja računa ni nikakršna predpostavka.
ZST člen 13, 13/1, 13, 13/1. ZPP člen 168, 169, 169/2, 168, 169, 169/2.
oprostitev plačila sodne takse
Potem ko je tožnik predložil zahtevana dokazila po 2. odst. 169. čl. ZPP, se pokaže, da že znesek sodne takse za tožbo (300.000,00 SIT) presega povprečni mesečni znesek prihodkov tožnika in njegove žene, ob tem, da je potrebno s temi prihodki preživljati štiri družinske člane.
postopek za določitev odškodnine - nepravdni postopek - pravdni postopek - ustavitev nepravdnega postopka
Ko niso izpolnjeni zakonski pogoji za obravnavanje predloga za določitev odškodnine v nepravdnem postopku(ZNP),sodišče prve stopnje ne sme zavrniti predloga za določitev odškodnine, ampak mora ravnati v skladu z določbo prvega odstavka 17. člena ZNP (torej s sklepom ustaviti nepravdni postopek in po njegovi pravnomočnosti postopek nadaljevati po pravilih pravdnega postopka).
ZPVSR člen 71a, 71a/3. ZSR člen 41, 41/3. ZPP člen 274, 274/1.
ničnost vpisa - rok za vložitev tožbe
Tožbo za ugotovitev ničnosti vpisa je potrebno vložiti v 30 dneh od dneva kot je vložnik izvedel za razloge ničnosti. Če je vložena kasneje se kot prepozna zavrže. Bistveno je, da je vložnik izvedel za razloge ničnosti, ne pa kdaj so bili posamezni sklepi, na katerih je bila izdana listina v nezakonito izvedenem postopku tudi razveljavljeni.
Ob ugotovljeni stopnji krivde (naklep) in predrznosti tožene stranke (ki je kljub opozorilu tožnice še več kot dve leti uporabljala avtorsko delo tožnice), ter ob upoštevanju preventivnega namena civilne kazni (da tožena stranka ne bo ponavljala kršitev in ob vplivanju na druge potencialne kršilce) je sodišče prve stopnje utemeljeno prisodilo civilno kazen v maksimalnem znesku (trikratni honorar). Odškodnina za nepremoženjsko škodo: pretrpljene duševne bolečine zaradi kršitve moralnih avtorskih pravic (porušeno psihično ravnotežje pri tožnici, ki se je izrazilo v nespečnosti, nemiru in pogosti razdražljivosti ter zaradi že prej povečane ščitnice poslabšana lokalna simptomatika na vratu z občutkom tiščanja, dušenja in motnjami ob požiranju, vse v trajanju približno enega leta) - odškodnina 700.000,00 SIT.
ZOR člen 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2, 112, 112/1, 117, 117/1, 117/1-2. ZPP člen 2, 2/1, 2, 2/1.
sodna poravnava - ničnost - razveljavitev
Če je tožbeni zahtevek postavljen na razveljavitev sodne poravnave, sodišče ne more odločati o ničnosti, čeprav tožnik v tožbeni povesti vpleta tudi razloge, ki kažejo na ničnost.
neutemeljen ugovor - dejstva - sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine
Navedba o odprtih terjatvah dolžnika do tretjih oseb ni pravno upoštevni razlog, s katerim bi dolžnik lahko oporekal temelju ali višini uveljavljane terjatve upnika.
goljufija - zakonski znak kaznivega dejanja - oškodovanec
Ker iz opisa kaznivega dejanja goljufije po čl. 217/1 KZ niso izhajali vsi znaki kaznivega dejanja, saj ni bila opisana izvršitvena oblika oz. način preslepitve oškodovanca, zaradi katere naj bi sklenil kupoprodajno pogodbo z obdolžencem, je sodišče druge stopnje ugodilo pritožbi obdolženčevega zagovornika ter izpodbijano obsodilno sodbo spremenilo tako, da je obdolženca iz razlogov po 1. tč. 358. čl. ZKP oprostilo obtožbe za storitev kaznivega dejanja goljufije.
postopek v pravdah zaradi motenja posesti - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje
V pravdah zaradi motenja posesti je potrebno ugotoviti dejstvo glede zadnjega posestnega stanja in nastanka motenja. Če sodišče tega ne stori, je dejasnko stanje nepopolno ugotovljeno ter je potrebno sklep že iz tega razloga razveljaviti.
Če dolžnik v ugovoru ponudi v presojo listino (pogodbo), na podlagi katere bi terjana obveznost do upnika prenehala, upnik pa se o tem posplošeno izjavi, je treba razpisati narok in strankam omogočiti, da se jasno izjavijo o zatrjevanem plačilu.
delna ustavitev izvršbe - pravni interes za pritožbo
Dolžnik nima pravnega interesa za pritožbo, saj izpodbijani sklep zanj ni neugoden. Izvršba je bila pravnomočno dovoljena v obsegu, ki izhaja iz sklepa o izvršbi, ki mu dolžnik ni ugovarjal. Zaradi upničinega delnega umika predloga za izvršbo se izvršba v ustavljenem delu ne bo nadaljevala, kar pa je dolžniku le v korist.