OZ člen 147, 147/1, 148, 148/1, 178, 179, 179/2, 186. ZDru člen 2. ZDru-1 člen 5. ZPP člen 2, 313, 339, 339/2, 339/2-14.
kršitev osebnostne pravice – objava sodbe – sorazmerje z vsebino spora – interes javnosti - kumulacija odškodninskih sankcij – odgovornost društva – odgovornost fizične osebe kot člana organa društva – objava protestnega pisma v časopisu – paricijski rok
Delovanje fizične osebe v funkciji organa društva je delovanje društva kot pravne osebe, ker pravna oseba svojo voljo oblikuje v organih, katerih člani so fizične osebe. Volja pravne osebe (društva) se tako oblikuje v organih društva in iz tega razloga je proti tretjim deliktno odgovorna lahko le pravna oseba (društvo), ne pa fizična oseba.
Objava sodbe je ena izmed oblik povrnitve nepremoženjske škode za primer kršitve osebnostne pravice. Za izrek objave sodbe je potreben oškodovalec in oškodovanec, kršitev osebnostne pravice oškodovalca ter škoda. Kršitev osebnostne pravice mora biti takšne narave, da predstavlja pravno priznano nepremoženjsko škodo. Zraven tega pa je pri izreku objave sodbe potrebno opraviti tudi presojo, da objava sodbe ne gre na škodo težnjam, ki niso združljive z njeno naravo in namenom (178. člen v zvezi z drugim odstavkom 179. člena OZ).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje zdravja - obrazložitev sklepa - konkretizacija utemeljenih razlogov
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Da so okoliščine, ki morajo biti po določbi 39. čl. ZDZdr ugotovljene, verjetno podane, pri tako drastičnem posegu v temeljne človekove pravice, kot je zadržanje na zdravljenju brez privoljenja zdravljenega, ne zadošča.
Zgolj iz mnenja izvedenca, da si je [zadržana oseba] z opustitvijo zdravljenja poslabšal svoje duševno stanje, še ne izhaja zaključek, da je podan pogoj po 1. alineji 39. čl. ZDZdr, češ da oseba „huje ogroža svoje zdravje“. Takšno mnenje je preveč abstraktno, gre zgolj za zaključek izvedenca, ki ga mora (še(le)) strokovno podpreti, dopolniti oziroma razložiti do te mere, da bo razumljiv povprečno razumnemu človeku, ki ni strokovnjak.
URS člen 15, 15/3, 19, 19/3, 51, 51/3. ZDZdr člen 39.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – presoja pogojev
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice.
Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem, saj strokovno presojo potrebnosti sprejema na zdravljenje opravi sprejemni zdravnik v psihiatrični ustanovi.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom - sprejem na zdravljenje brez privolitve - sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih- neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja – napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra kot predpostavka sprejema
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, ko nevarnosti ni mogoče odpraviti z drugimi ukrepi izven (zaprtega oddelka) psihiatrične bolnišnice. Napotnica lečečega zdravnika ali psihiatra pa ni nujno potrebna za sprejem.
objava sodbe – kršitev osebnostne pravice - žalitev - tisk – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti
To, da človek spremeni prepričanje, ni zavržno. Zavržno pa je v očeh drugih, če to stori zaradi denarja oziroma zaradi lastne koristi. Prav to pa avtorica očita tožniku – da je zaradi lastnih koristi spremenil načela. Žaljivo je torej povezovanje materialne koristi s spremembo načel.
razžalitev dobrega imena in časti – duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - svoboda govora - svoboda izražanja – duševna integriteta - osebnostne pravice
Svoboda govora izraža temeljno, esencialno potrebo človeka, da se uresničuje v družbi, da ubeseduje svoje misli skozi komunikacijsko sredstvo, da tako vzpostavlja svoj odnos do sveta in do družbe v njem ter tako navsezadnje tudi do samega sebe. Zato, primarno zato je svoboda izražanja tako zelo pomembna. Gre za občutek svobode, za čutenje pravice.
Človek se lahko uresniči le, če mu je zagotovljena njegova duševna integriteta. To pomeni, da mu je dopuščena iskrenost do samega sebe. To je pravica biti sam svoj in pravica do priznanja takšne izvirne, neponarejene podobe. Poleg tega človek potrebuje svoj mir, svoj svet zasebnosti, intime. To je svet, kjer lahko zaupa, da bo ostal skrit oziroma da bo o tem koliko bo ostal skrit, odločal sam. Brez takšnega pristana (zaslombe) osebnosti ni duševne integritete (35. člen ustave).
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – svoboda izražanja – določnost zahtevka – regulacijska začasna odredba
Presoje verjetne izkazanosti zahtevka za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic s pisanjem v časopisu ne more biti brez vsebinske presoje dometa svobode izražanja.
URS člen 23, 26, 26/1, 23, 26, 26/1. ZPP člen 7, 7/1, 7, 7/1. OZ člen 179, 179. ZVPSBNO člen 25. EKČP člen 6.
kršitev pravice do sojenja v razumnem roku - predpostavke odškodninske obveznosti
Za sporno razmerje ni mogoče uporabiti določb Zakona o varstvu pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (ZVPSBNO), saj za to niso izpolnjeni pogoji iz 25. člena ZVPSBNO. Podlago odškodninske odgovornosti toženke je zato treba iskati v prvem odstavku 26. člena Ustave RS (URS), odškodninska odgovornost toženke pa se presoja po splošnih pravilih civilnopravne odškodninske odgovornosti, določenih v Obligacijskem zakoniku - OZ. Tožnik v postopku obstoja pravnopriznane škode, kot ene od obveznih predpostavk odškodninskega delikta ni dokazal, niti s konkretnimi navedbami ni zatrjeval, v čem bi se naj kazalo njegovo duševno trpljenje (npr. stiska zaradi negotovosti ali mu bo odškodnina v pravdnih zadevah, sprva Temeljnega sodišča - Enote in kasneje Okrajnega sodišča, opr. št. P in P, združeno obravnavani pod opr. št. P, sploh priznana.
Sodišče je pravilno tehtalo pravico do izražanja in pravico do svobode javnega obveščanja na eni strani ter pravico do zasebnosti na drugi strani. Tožnik kot nosilec javne funkcije, za katero obstaja povečan interes javnosti, se ne more izogniti kritiki svojega dela. O njegovem delu v času opravljanja javne funkcije in tudi o njegovem obnašanju, ki je v javnem družbenem interesu, je toženka nedvomno upravičena poročati. V obravnavanem primeru pa gre za objavljanje podatkov o tožnikovem prebivališču in fotografij njegovega bivališča. Takšne podrobnosti iz zasebne sfere posameznika, četudi gre za osebo, ki opravlja javno funkcijo, pa niso splošno javno pomembni v taki meri, da bi se javnost morala z njimi seznaniti.
URS člen 15, 35, 15, 35. OZ člen 134, 134/1, 179, 179/1, 134, 134/1, 179, 179/1.
varstvo osebnostnih pravic - pravica do pietete - pravica do duševne integritete - zahteva za prenehanje s kršitvami pravic osebnosti - duševne bolečine zaradi kršitve pravic osebnosti - kršitev osebnostnih pravic - protipravnost kršitve osebnostnih pravic
Vsaka kršitev osebnostnih pravic je že v načelu protipravna. To izhaja iz pravne narave osebnostnih pravic, ki je v njihovi absolutnosti. Protipravnost določenega ravnanja, ki ima sicer značilnosti kršitve osebnostne pravice, je lahko izključena v primerih, navedenih v Ustavi ali zakonu. Po splošnih načelih odškodninskega prava med take razloge sodi tudi privolitev prizadetega. V obravnavanem primeru privolitev pokojne za objavo fotografij ni bila pravno veljavna. Če je tako, njena nična privolitev ni mogla vezati ne tožnikov kot pokojničinih sorodnikov ne tožene stranke, in sicer ne glede na to, kdaj in na kakšen način je bilo ugotovljeno, da pokojna ni bila sposobna izraziti svoje prave volje in podati veljavnega soglasja za objavo. Nična privolitev nima učinkov. Privolitve umrle ni bilo, po njeni smrti pa je nesporno nista podali niti tožeči stranki. Objavo fotografij brez veljavne privolitve umrle je poseg v njeno integriteto in v duševno integriteto njenih sorodnikov. V okvir pravice posameznika do duševne integritete sodi tudi pravica do pietete - spomina na osebnost umrlega. Ta svojcem dovoljuje spoštovanje in spomin na umrlega v skladu z njihovim prepričanjem in čustvi, ki so ga gojili do njega.
nasilje v družini – prepustitev stanovanja v skupni rabi – poseg v osebnostne pravice – obstoj skupnega gospodinjstva
Tudi psihično nasilje predstavlja poseg v dostojanstvo in osebnostne pravice, ki utemeljuje zahtevo za prepustitev stanovanja v skupni rabi (1. odst. 21. čl. ZPND). Obstoj skupnega gospodinjstva med žrtvijo in povzročiteljem nasilja ni eden od elementov za uporabo citirane določbe. Zahtevo, da udeleženca živita v skupnem gospodinjstvu, je mogoče razumeti le tako, da stanovanje skupaj uporabljata.
OSEBNOSTNE PRAVICE - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - INŠPEKCIJSKO NADZORSTVO
VSM0020778
URS člen 36, 36. ZS člen 97, 98, 101, 97, 98, 101. ZIN člen 22, 22/2, 22/2-3, 22, 22/2, 22/2-3.
inšpekcijski nadzor - vstop v objekt - odločba o dovolitvi vstopa - poseg v ustavne pravice - stvarna pristojnost
Stvarno pristojnost za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine določa Zakon o sodiščih (ZS). Ta v 101. členu določa, da so okrožna sodišča med drugim pristojna za odločanje o dovolitvi posegov v človekove pravice in temeljne svoboščine v kazenskih zadevah ter za odločanje v drugih zadevah, če tako določa zakon.
zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic - identifikacija osebe v medijih - mediji - svoboda medijskega izražanja- začasna odredba - denarna kazen - določenost zahtevka - nullum crimen nulla poena sine legae certa - pasivna legitimacija - opustitev vročitve odgovora na ugovor
Oseba, ki je zaradi ravnanja drugih medijev že postala medijski lik, je lahko identificirana tudi s podatki, ki sicer identifikacije ne omogočajo.
Ne glede na to, da gre za varstvo konkretnega civilnopravnega razmerja, prepoved z zagroženo kaznijo ne sme biti v nasprotju z načelom določnosti iz kaznovalnega prava; vseeno pa velja, da je prožnost (elastičnost) pravila lahko zaradi varstva nasprotne stranke večja ter da je pravilo lahko pomensko bolj odprto (ter s tem nujno predmet kompleksnejše razlage v konkretnem primeru). Velja zahteva, da morata biti načelo nullum crimen nulla poena sine legae certa in načelo varstva ustavnih osebnostnih pravic ustrezno uravnoteženi.
priklop vodovoda - oskrba s pitno vodo - plačevanje računov
Res je, da je pitna voda javna dobrina, vendar pa je po drugi strani potrebno imeti pred očmi tudi obveznost države oz. lokalne skupnosti, da trajno in nemoteno zagotavlja oskrbo s pitno vodo kot javno dobrino.
denarna odškodnina - razžalitev dobrega imena in časti
Ob pravilnem dejanskem zaključku, da je vsebina pisma objektivno žaljiva za tožnika, in da je tožnikoma nastala nematerialna škoda zaradi toženkinega pisma, se toženka ni mogla ekskulpirati svoje odškodninske odgovornosti zgolj s trditvijo, da s pismom ni imela namena žaliti tožnikov.