Višje sodišče tako ugotavlja, da je sodišče prve stopnje po tem, ko je ugotovilo, da je upravitelj predložil dokazila, da je kupec plačal celotno kupnino po prodajni pogodbi, utemeljeno izdalo sklep, s katerim je odločilo, da so izpolnjeni pogoji za vknjižbo lastninske pravice v korist kupca (drugi odstavek 342. člena ZFPPIPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00000843
ZMZPP člen 4, 53. ZPP člen 154. ZBPP člen 46, 46/2. OZ člen 179. Konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče (Haaška konvencija) člen 3, 4, 8, 11. Zakon o obligacionim odnosima Federacije BiH člen 200.
spor z mednarodnim elementom - prometna nesreča - mednarodna pogodba - haaška konvencija o zakonu, ki velja za prometne nesreče - pravo države v kateri se je pripetila prometna nesreča lex loci actus - uporaba tujega prava - uporaba prava bih - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - telesne bolečine, strah in duševne bolečine zaradi zmanjšane življenjske aktivnosti - brezplačna pravna pomoč - vračilo sredstev iz naslova brezplačne pravne pomoči
V prometni nesreči v tujini sta bili udeleženi dve vozili, povzročiteljevo vozilo je bilo registrirano v državi kraja nezgode, tožnik pa je bil poškodovan kot sopotnik v vozilu, ki je bilo registrirano v RS. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine je uperil zoper tujo zavarovalnico (s sedežem v državi kraja nezgode), pri kateri je bilo vozilo povzročitelja nesreče obveznostno zavarovano. Ob takih dejanskih okoliščinah je sodišče pravilno uporabilo materialno pravo oziroma zakonodajo Federacije BiH, to je zakonodajo države, v kateri se je pripetila nesreča (3. člen Konvencije).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000017
ZFPPIPP člen 131, 131/1, 131/2, 221b, 221b/2, 221b/4. ZIZ člen 38, 38/5. ZPP člen 337, 337/1, 350, 350/2.
poenostavljena prisilna poravnava - odločanje o predlogu za izvršbo - izjema od prepovedi dovolitve izvršbe proti insolventnemu dolžniku - pravni učinek - judikatne terjatve - pritožbena novota - zmotna uporaba materialnega prava - procesna predpostavka - povrnitev stroškov pritožbenega postopka - končni uspeh - potrebni stroški
V fazi odločanja o dovolitvi izvršbe presoja, ali bo morebitna potrjena poenostavljena prisilna poravnava imela učinek na izterjevano terjatev, ni pravno pomembna. Bistvenega pomena v tej fazi postopka je le vprašanje, ali že začet postopek poenostavljene prisilne poravnave nad dolžnikom predstavlja procesno oviro, zaradi katere izvršba določene terjatve zoper dolžnika ni dovoljena.
Ker izvršbe zoper dolžnika, nad katerim je v teku postopek poenostavljene prisilne poravnave, praviloma ni mogoče dovoliti, mora upnik na dejstvo, da gre v konkretnem primeru za izjemo od splošnega zakonskega pravila, opozoriti že v predlogu za izvršbo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO
VSL00000233
ZPP člen 447. OZ člen 346. ZDen člen 72.
procesni sklep - postopek v sporu majhne vrednosti - nedovoljena pritožba - nadomestilo zaradi nezmožnosti uporabe podržavljenega premoženja - zastaranje terjatve - petletni zastaralni rok - odločba o denacionalizaciji - objektivna sprememba tožbe
Če poseben sklep sploh ne bi smel biti izdan in stranka zoper tako odločitev sploh nima posebnega pravnega sredstva, to ne pomeni, da ga ima sedaj, ko je izdana končna odločba.
Ne glede na to, da je tožnik kot skrbnik zapuščine in kot eden izmed dedičev imel pravico uveljavljati terjatev zapustnice, tega ni mogel storiti tako, kot je to storil, namreč z zahtevkom, da tožena stranka terjatev plača njemu, ne da bi natančno izkazal, kakšen delež mu kot enemu izmed dedičev gre. Tožena stranka pa ima prav, da je objektivna sprememba tožbe, torej sprememba zahtevka, da naj tožena stranka plača sporno terjatev v zapuščino, storjena več kot pet let po pravnomočnosti odločbe o denacionalizaciji, torej po izteku zastaralnega roka.
ZPP člen 108, 108/1, 108/5, 117, 117/2, 117/4, 120, 120/1, 180, 180/1, 337, 337/1, 366a, 366a/2. ZIZ člen 62, 62/2.
dopolnitev tožbe po izvršilnem postopku na podlagi verodostojne listine - zavrženje nedopolnjene tožbe - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prepozen predlog za vrnitev v prejšnje stanje - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - oprava zamujenega procesnega dejanja - nedovoljene pritožbene novote
Tožeča stranka je dokazala odsotnost iz RS za obdobje od 15. 8. 2016 do 3. 11. 2016, predlog za vrnitev v prejšnje stanje pa je vložila 19. 12. 2016, kar je nedvomno po poteku 15 dnevnega roka od prenehanja razloga za zamudo roka (drugi odstavek 117. člena ZPP). Pritožbene navedbe, da je bila odsotna iz RS tudi od 3. 11. 2016 do 6. 12. 2016 so prepozne (prim. prvi odstavek 337. člena ZPP), saj bi jih morala tožeča stranka, da bi bil njen predlog za vrnitev v prejšnje stanje pravočasen, zatrjevati in dokazati že v samem predlogu.
Predlog za vrnitev v prejšnje stanje tožeče stranke ni dovoljen. Tožeča stranka ga je namreč vložila zaradi zamude roka za dopolnitev tožbe, zato bi morala obenem z vložitvijo predloga, opraviti tudi zamujeno procesno dejanje (četrti odstavek 117. člena ZPP), v konkretnem primeru dopolniti tožbo, česar ni storila.
rok za plačilo takse - sklep o zavrženju pritožbe - prepozna pritožba - predlog za odlog plačila sodne takse - zavrnitev predloga za odlog ali oprostitev plačila sodnih taks - nov tek roka - opozorilo stranki
Ker tretji odstavek 14a. člena ZST-1 varuje rok za plačilo sodne takse zgolj vložniku, ki je ob vložitvi predloga za taksno razbremenitev lahko pričakoval, da bo njegov predlog vplival na že izdani plačilni nalog, po argumentu podobnosti ni mogoče zaključiti, da bi bil rok za plačilo sodne takse lahko varovan v primeru, ko stranka prepozno vloži pritožbo zoper sklep, s katerim je sodišče zavrnilo njen predlog za odlog plačila sodne takse.
Nepravočasna pritožba ne more povzročiti spremembe oziroma razveljavitve odločitve o zavrnitvi predloga. Posledično na njeni podlagi tudi ni mogoče doseči novega roka za plačilo sodne takse, za kar se v obravnavanem primeru smiselno zavzema pritožnica.
izvedensko mnenje - izvedensko mnenje kot dokaz - izvedensko mnenje, ki ga pridobi stranka - strankine navedbe - dokazovanje z izvedencem
Tožena stranka z uporabo izvedeniškega mnenja ni soglašala, zato mnenja ni mogoče uporabiti kot dokaz v postopku v smislu določila 243. člena ZPP, ampak le kot navedbo tožeče stranke, torej kot trditve o pravnorelevantnih dejstvih.
ZPP člen 212, 337, 337/1. ZST-1 člen 1, 1/3, 11, 11/3, 11/4, 11/5.
oprostitev plačila sodne takse - ogrožanje dejavnosti pravne osebe zaradi plačila sodne takse - pritožbene novote - trditveno in dokazno breme
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožena stranka izkazuje presežek kratkoročnih sredstev nad kratkoročnimi obveznostmi v višini 113.643,00 EUR, da nima blokiranih transakcijskih računov, in da je imela v letu 2016 prilive na transakcijske račune v znesku 105.983,00 EUR, pozitivno razliko v znesku 11.518,00 EUR v letu 2016 ter prilive v zadnjem tromesečju. Pritožbene trditve, da razpoložljiva denarna sredstva potrebuje za kritje tekočega poslovanja, pa so prepozne. Zato tudi po oceni pritožbenega sodišča tožeča stranka ni dokazala, da ne razpolaga z zadostnimi sredstvi, s katerimi lahko izpolni taksno obveznost brez ogrožanja svoje dejavnosti.
ZST-1 člen 16, 36, 36/1, 37. ZST-1 tarifna številka 1112. . ZPP člen 158.
delni umik tožbe - umik tožbe pred razpisom naroka za glavno obravnavo - vrnitev dela plačane sodne takse - pravdni stroški po umiku tožbe
Tožeča stranka je del tožbenega zahtevka v znesku 6.080,04 EUR umaknila zaradi neutemeljenosti, del pa zato, ker je tožena stranka po vložitvi tožbe izpolnila tožbeni zahtevek. Zato ni mogoče šteti, da je v tej pravdi uspela s celotnim vtoževanim zneskom v višini 10.535,68 EUR, ampak z zneskom, ki predstavlja razliko do 6.080,04 EUR, to je v znesku 4.455,46 EUR. Ker je po vložitvi tožbe (oziroma po ugovoru) ta znesek tožena stranka tožeči poravnala, ta pa je umaknila tožbo še pred razpisom naroka za glavno obravnavo, količnik za odmero takse od tega zneska po tarifni številki 1112 ZST-1 znaša 1.
Skladno z določilom 37. člena ZST-1, upoštevajoč določilo prvega odstavka 36. člena istega zakona pa je tožeča stranka upravičena do povrnitve določenega dela plačane sodne takse (t.j. 2 x 153,00 EUR), saj je tožbo umaknila pred razpisom naroka za glavno obravnavo.
nova odmera preživnine - povečane potrebe otroka - potrebe upravičenca in možnosti zavezanca - spremenjene okoliščine
Preživnina mora zajemati stroške življenjskih potreb otroka, zlasti stroške bivanja, hrane, oblačil, obutve, varstva, izobraževanja, vzgoje, oddiha, razvedrila in drugih posebnih potreb otroka. Zakonske določbe pri določitvi preživnine narekujejo vrednotni (ne pa računski oziroma matematični) pristop, po katerem je potrebno med pravno relevantnimi dejstvi (potrebe otroka, preživninske zmožnosti očeta in matere) vzpostaviti vrednotno ravnotežje. Potrebe in zmožnosti so ob vzpostavitvi vrednotnega sistema soodvisne.
ZST-1 člen 1, 1/3, 12, 12/2, 12/5, 12a, 12a/2, 12a/3, 12a/4, 12b, 12b/1. ZUPJS člen 51. ZPP člen 108, 108/5.
oprostitev plačila sodne takse - dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - poprava predloga za oprostitev plačila sodnih taks - izjava prosilca o premoženjskem stanju - zavrženje nepopolnega predloga za oprostitev plačila sodnih taks - premoženjsko stanje stranke in njenih družinskih članov
V predlogu za oprostitev plačila sodne takse mora stranka navesti le podatke o materialnem stanju stranke ter njenih družinskih članov, o katerih se ne vodijo zbirke podatkov iz 51. člena ZUPJS in tudi v tem primeru jih lahko sodišče, če dvomi v njihovo resničnost, po uradni dolžnosti preveri.
ZPP člen 392, 393, 393/5, 398, 399, 400. OZ člen 1050, 1051, 1051/1.
sodna poravnava - tožba za razveljavitev sodne poravnave
Ker je sodna poravnava akt, ki temelji izključno na dispoziciji skleniteljev, zaradi zmote in zvijače tako ni moč zahtevati razveljavitve zgolj posameznega dela poravnave, v kolikor ni ta samostojen in popolnoma neodvisen od drugih delov.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - vložitev obtožnice
Pritožba pooblaščenca ima namreč prav, da gre pri zasegu predmetov v kazenskem postopku po določbah 220. člena ZKP za dejanje, ki ga je mogoče opraviti v fazi preiskave in ne v fazi obtožbe, v kateri se sedaj nahaja kazenska zadeva zoper obdolženega N.B..
višina izrečene kazni - pogojna obsodba - uporaba omilitvenih določil
Pritožba ne navaja nobenih tehtnih razlogov, ki bi utegnili vplivati na spremembo prvostopne odločbe o kazenski sankciji; še več, pritožbena navajanja obteževalnih okoliščin, ki jih sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je v nasprotju s pritožbenim predlogom za izrek nepogojne kazni zapora petih mesecev. Pritožba spregleda, da je za kaznivo dejanje, ki ga je storil obdolženec, zagrožena kazen od šestih mesecev zapora do deset let zapora. Predlagano kazen bi zato moralo pritožbeno sodišče izreči ob uporabi omilitvenih določil. 50. člen KZ-1 določa, da sme sodišče storilcu odmeriti kazen pod mejo, ki je predpisana z zakonom, če zakon določa, da se sme storilec mileje kaznovati ali če ugotovi posebne okoliščine, ki utemeljujejo izrek omiljene kazni.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00000974
OZ člen 15, 22, 24, 24/1. ZIZ člen 272.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - sklenitev pogodbe - ponudba - katalogi in oglasi - vabilo k ponudbi - bistvene sestavine pogodbe - licenčna pogodba - pogodba za retransmisijo TV programov
Bistvena elementa pogodbe o retransmisiji sta predmet (delen prenos pravice izkoriščanja) in cena (nadomestilo, ki se plača za retransmisijo). Ključen je torej dogovor o tem, katere programe bi lahko po sklenitvi pogodbe upnik predvajal in za kakšno ceno.
Materialnopravna razlika med katalogom oziroma oglasom v smislu 24. člena OZ in ponudbo v smislu 22. člena OZ je v tem, da je ponudba naslovljena na določeno osebo, katalog oziroma oglas pa je naslovljen na nedoločeno število oseb.
Kljub temu, da je tožniku opravljanje kmetijske dejavnosti v spornem obdobju predstavljalo edini ali glavni poklic, zaradi ne lastništva, solastništva oz. zakupa kmetijskih obdelovalnih površin, niti ni mogel biti zavarovanec starostnega zavarovanja kmetov. Zato ni izpolnjen dejanski stan, da bi se mu lahko v pokojninsko dobo kot zavarovalna doba vštelo vtoževano obdobje dela na kmetiji, ki je bila v lasti staršev. Ker ni izpolnjen nobeden od pogojev iz 164. člena ZPIZ-83 v zvezi s 17. členom SZK, je z izpodbijano sodbo tožbeni zahtevek na odpravo zakonitih zavrnilnih upravnih aktov utemeljeno zavrnjen in posledično tudi vtoževani čas iz naslova starostnega zavarovanja kmetov.