nadomestilo plače za čas čakanja na drugo ustrezno delo
Kljub temu, da je odločba toženca z dne 30. 4. 2015 postala pravnomočna, in da je z njo pravnomočno odločeno, da tožniku preneha (s pravnomočno odločbo z dne 24. 8. 2004) priznana pravica do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo z dnem 6. 12. 2014, do preplačila nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo v obdobju od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 ni prišlo, ker je bilo s citirano odločbo odločeno, da se nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugo ustrezno delo ustavi z dnem 30. 4. 2015. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da odločba z dne 30. 4. 2015 ne predstavlja podlage za izdajo izpodbijanih odločb toženca z dne 27. 10. 2015 in z dne 20. 8. 2015 o ugotovitvi preplačila za obdobja od 7. 12. 2014 do 30. 4. 2015 in jih kot nepravilni in nezakoniti pravilno odpravilo.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-5.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - zavrnitev dokaznega predloga - neizvedba dokaza - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Načelna dolžnost sodišča je, da izvede predlagane dokaze. Zavrnitev predlaganih dokazov utemeljujejo le upravičeni razlogi. Sodišče lahko utemeljeno zavrne dokazni predlog, kadar je predlagan za ugotavljanje dejstev, ki za presojo niso pomembna. Priče, ki jih je predlagala tožena stranka, bi lahko izpovedale o tem, zakaj je bila tožnica negativno ocenjena v času poskusnega dela in bi lahko potrdile, da je bilo delo tožnice sproti spremljano, pojasnile pa bi lahko tudi ocene dela delavk, vključno s tožnico, za sporno obdobje, na katero se je ocena poskusnega dela nanašala, in ki jih je tožena stranka predložila sodišču. Dejstva, o katerih naj bi priče izpovedale, so v sporni zadevi odločilna za presojo pravilnosti in utemeljenosti ocene poskusnega dela tožnice. S tem, ko je sodišče zavrnilo izvedbo dokazov, ki jih je predlagala tožena stranka, je kršilo njeno pravico do izjave o pravno odločilnih dejstvih. Zato je očitek bistvene kršitve določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP utemeljen.
padec na javni površini - manjkajoči asfalt - poškodba gležnja - soprispevek oškodovanca
Ne glede na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, da je bil kraj škodnega dogodka slabše osvetljen, pa bi tožnik tudi po oceni pritožbenega sodišča ob ustrezni pozornosti poškodovano pohodno površino lahko opazil. Pohodna površina, po kateri je hodil tožnik, je bila sicer brez ovir ter, razen v obsegu obravnavane poškodbe, nepoškodovana. Očitek sodišča prve stopnje tožniku o njegovi neustrezni pozornosti na to, kod hodi, je zato bistven in tudi po oceni pritožbenega sodišča tisto odločilno dejstvo, ki utemeljuje zaključek o tožnikovi 50 % soodgovornosti za nastanek škodnega dogodka.
preživnina za mladoletnega otroka - porazdelitev preživninskega bremena - preživninske zmožnosti staršev - potrebe otroka - dejanski stroški - največja otrokova korist - stroški izvajanja stikov z otrokom - odločanje v mejah postavljenega tožbenega zahtevka
Preživnina ne more predstavljati zgolj matematične preslikave dejansko porabljenih stroškov iz naslova otrokovih potreb. Oceno stroškov za zadovoljitev preživninskih potreb otroka pogojuje ocena preživninske zmožnosti njegovih staršev. Prav zato ni odločilno, ali bi bilo mogoče potrebe mladoletne hčerke pravdnih strank zadovoljiti z nižjimi stroški. To seveda velja v primeru, ko so razpoložljiva sredstva staršev za preživljanje njihovih otrok zadostna. Če niso zadostna, mora sodišče na lestvici otrokovih potreb črtati tiste, ki niso nujne za otrokovo preživljanje.
ZDR-1 člen 85, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 235.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - zagovor - kaznivo dejanje ponareditve ali uničenja poslovnih listih
Tožniku je ustvarjal fiktivne zaloge, s tem ko je količinsko in vrednostno v računalniški program vnesel napačne podatke računov in dobavnic (skupaj 9 dobavnic) dobavitelja s. p., s čemer je huje kršil organizacijski predpis. Šlo je za ponavljajoča se ravnanja in ne morda slučajno napako. Tožnikova ravnanja imajo vse znake kaznivega dejanja ponareditve ali uničenja poslovnih listin iz 235. člena KZ-1, pri čemer pa je tožnik tudi kršil določila 33. člena ZDR-1, saj mora delavec delo vestno opravljati skladno s pogodbo o zaposlitvi in upoštevati tudi navodila in zahteve delodajalca v zvezi z izpolnjevanjem obveznosti iz delovnega razmerja in se tudi vzdržati ravnanj, ki jim materialno ali moralno škodujejo. Delavec lahko odkloni opravljanje dela po navodilu ali na zahtevo delodajalca, če bi to pomenilo protipravno ravnanje ali opustitev, kot to določa 34. člen ZDR-1. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 1. in 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
plačilo obratovalnih stroškov - aktivna legitimacija upravnika - odpoved pogodbe o upravljanju s strani etažnih lastnikov - status upravnika - vpis v register upravnikov - deklaratornost vpisa - verzija - poslovodstvo brez naročila - opravljanje tujih poslov kljub prepovedi
Glede stroškov obratovanja, ki jih tožeča stranka zahteva na podlagi verzije, je ključna dejanska ugotovitev sodbe, da tožeča stranka, ker ni bila upravnica, ni bila upravičena plačati tujih računov dobaviteljem, četudi jih je prejela, saj je šlo s tem za opravljanje tujih poslov kljub prepovedi (204. člen OZ). Posledično pa ni bila upravičena obračunavati, razdeljevati in izterjevati teh stroškov od etažnih lastnikov.
Napačno je stališče pritožnice, da je za odločitev pomembno zgolj to, da je bila še na dan 17. 3. 2016 vpisana kot upravnik v registru upravnikov stavb pri Javnem stanovanjskem skladu Mestne občine Ljubljana. Iz tega potrdila res izhaja, da je bila takrat vpisana kot upravnik na naslovu B.1 (in ne B.2). Iz obrazložitve sodbe pravilno izhaja, da takšen vpis nima konstitutivnega, temveč zgolj deklaratorni pomen in na obstoj ali veljavnost pogodbenega razmerja nima vpliva.
avtorska pravica - kršitev avtorske pravice - prosta uporaba avtorskega dela - video posnetek - objava video posnetka - sporočilo za javnost - spletna povezava v sporočilu za javnost - navedba vira in avtorstva - pridobitev informacij javnega značaja
Iz besedila objave tožene stranke na spletni strani www.X.si, kot tudi iz naslova časopisnega članka z dne 21. 4. 2010 je razvidno, da je vir omenjenega videoposnetka stran YouTube.
Pravilno je stališče prvostopenjskega sodišča, da navedba točne URL povezave (linka) do mesta spornega videoposnetka, ki ni več delovala, v zvezi z navedbo vira v skladu z zahtevo tretjega odstavka 48. člena ZASP, v obravnavanem primeru ni odločilna.
Ker je bilo do objavljenega videoposnetka na spletni strani www.X.si mogoče dostopati le tako, da je uporabnik odprl spletno stran s člankom in tam nato predvajal video posnetek, v naslovu članka pa je bil naveden vir videoposnetka - spletna stran YouTube skupaj z navedbo, da gre za intervju, ki ga je predsednik A. umaknil z YouTuba, je bilo po oceni pritožbenega sodišča s tem v obravnavanem primeru zadoščeno pogoju navedbe vira po tretjem odstavku 48. člena ZASP.
ZST-1 člen 34a, 34a/1. ZPP člen 41, 41/1, 42, 44, 44/2, 44/3, 337, 337/1.
ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - ugovor nepravilnosti odmere - določitev vrednosti spornega predmeta - nedenarni zahtevki - označba vrednosti spornega predmeta v tožbi - odločanje o ugovoru
V postopku za plačilo in izterjavo neplačane takse (kot tudi v postopku odločanja o ugovoru zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse oziroma v pritožbenem postopku zoper sklep, izdan v zvezi s takim ugovorom) se sodišče (tako prve kot druge stopnje) ne sme več ukvarjati z vprašanjem, ali je bila v tožbi pravilno označena vrednost spornega predmeta, od katere je odvisna odmera sodne takse. Z vprašanjem pravilne vrednosti spornega predmeta, če bi bila kakorkoli sporna za toženo stranko, bi se moralo sodišče prve stopnje ukvarjati najkasneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
Postopek osebnega stečaja ne predstavlja okoliščine, ki bi izključevala določitev posebnega pogoja povrnitve škode v pogojni obsodbi. Odpust obveznosti v postopku osebnega stečaja ne učinkuje za terjatve z naslova obveznosti po posebnem pogoju v pogojni obsodbi.
Toženka ni opravila pravniškega državnega izpita. Zato je na podlagi sklenjenih pogodb o izobraževanju dolžna tožeči stranki povrniti vse stroške v zvezi s pripravništvom in pravniškim državnim izpitom, in sicer v bruto znesku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004530
KZ-1 člen 211, 211/1. ZKP člen 15, 18, 18/1, 100, 371, 371/1, 371/1-11, 371/2, 372, 372/1, 372/1-1, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pritožbena graja nerazumljivosti izreka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - zakonski znaki kaznivega dejanja - goljufivo ravnanje - relativna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do obrambe - dokazna ocena - načelo proste presoje dokazov - načelo učinkovitosti - načelo ekonomičnosti postopka - kršitev kazenskega zakona - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja kot pritožbeni razlog - kazenska sankcija - obseg pritožbene presoje - poseben pogoj v pogojni obsodbi - premoženjsko pravni zahtevek - aktivna legitimacija dediča
Premoženjsko korist iz kaznivega dejanja goljufije lahko pridobi več oseb, saj so v zakonskem opisu kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1 prejemniki protipravne premoženjske koristi določeni alternativno. Če storilec ravna z namenom, da z goljufijo pridobi premoženjsko korist tako sebi kot hkrati še komu drugemu, je pravilno, da se kot prejemnika premoženjske koristi opredelita tako storilec, kot druga oseba.
ZFPPIPP člen 399, 399/1, 399/2, 399/2-1, 399/3, 400, 400/3, 406, 406/1, 406/1-1, 406/2. KZ-1 člen 82, 82/1.
osebni stečaj - odpust obveznosti - izbris obsodbe iz kazenske evidence - ovire za odpust obveznosti - namen odpusta obveznosti - zloraba pravice
Sodišče prve stopnje je tipičen položaj domneve zlorabe odpusta obveznosti, ki je bila izpodbita z izbrisom pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence ponovno presojalo v okviru obstoja generalne klavzule namena odpusta, določene v prvem odstavku 399. člena ZFPPIPP. Z razlago zavržnosti dolžnikovega ravnanja z upnikovim premoženjem pa je povsem izničilo pomen izbrisa pravnomočne kazenske sodbe iz kazenske evidence. Po prvem odstavku 82. člena KZ-1 se z zakonsko rehabilitacijo izbriše obsodba iz kazenske evidence in prenehajo vse njene pravne posledice, obsojenec pa velja za neobsojenega.
Upnik drugih trditev na podlagi katerih bi lahko sodišče prve stopnje presojalo ali je dolžnik ravnal v nasprotju z namenom odpusta obveznosti in bi s tem napolnil pravni standard določen v tretjem v zvezi s prvim odstavkom 399. člena ZFPPIPP, ni navedel.
vračilo stroškov izobraževanja - denarna kazen - tujec - delovno dovoljenje - pogodba o zaposlitvi za določen čas - razvezni pogoj - neupravičena obogatitev
Pravdni stranki sta 15. 10. 2009 sklenili pogodbo o zaposlitvi za čas veljavnosti delovnega dovoljenja. Pogodba je bila sklenjena za delovno mesto zdravnika oftalmologa za določen čas s polnim delovnim časom, skladno z veljavnim delovnim dovoljenjem. Pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da je bila pogodba o zaposlitvi z dne 15. 10. 2009 sklenjena z razveznim pogojem, ki se izpolni v primeru, če tožena stranka ne izpolni vseh pogodbenih obveznosti oziroma ne pridobi delovnega dovoljenja za zaposlitev po tej pogodbi v roku sedmih mesecev od dneva podpisa pogodbe, torej do 15. 5. 2010. Pogodba je bila veljavna in pod razveznim pogojem sklenjena glede obveznosti pridobitve dovoljenja tožene stranke za opravljanje dela v Republiki Sloveniji, del pogodbe o zaposlitvi pa je bil sklenjen z odložnim pogojem, to je z nastopom dela tožene stranke. Zato je po poteku sedem mesečnega roka nastal pravni položaj, ko je tožeča stranka utemeljeno zahtevala vračilo stroškov, ki jih je imela v zvezi z izvrševanjem pogodbe o zaposlitvi.
Denarna kazen je bila sklenjena oziroma dogovorjena za primer, da bi tožena stranka pridobila zdravniško licenco za delo v Republiki Sloveniji, pa potem ne bi hotela opravljati dela zdravnika specialista oftalmologa oziroma, v primeru, če ne bi pričela opravljati dela, v roku, kot ga določa pogodba. Do tega pravnega položaja v času sedmih mesecev, za kolikor je bila sklenjena pogodba, ni prišlo, zato ni nastala obveznost tožene stranke, da bi pričela z delom. Pogodba o zaposlitvi tudi ni več veljala v času, ko je tožena stranka pridobila licenco, zato v nobenem primeru, niti za čas do 15. 5. 2010 niti po 18. 10. 2012, ni podlage za plačilo denarne kazni.
oprostitev plačila sodne takse – materialni položaj zakonca
Ne zadošča dejstvo, da dedinja in njen zakonec ne živita v življenjski skupnosti (oziroma skupnem gospodinjstvu), ker je zahtevan še dodaten pogoj, to je, da je začet postopek za razvezo zakonske zveze. Torej morata biti izpolnjena hkrati (kumulativno) oba pogoja, da materialni položaj zakonca dedinje ne bi bil upošteven pri odločanju njenega predloga za taksno oprostitev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DAVKI - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001520
OZ člen 13, 13/2, 13/4, 190, 191, 197, 336, 336/1, 346. ZPP člen 214, 214/2, 337, 337/1. ZUreP-1 člen 138, 138/1, 138/2, 138/3, 139. ZJS člen 1, 1/1, 57.
javni sklad - pojem gospodarske pogodbe - gospodarski subjekt - pridobitna dejavnost - gradnja komunalne infrastrukture - jezikovna razlaga zakonskega besedila - namenska razlaga zakonske določbe - zastaranje - začetek teka zastaralnega roka - pretrganje zastaranja - splošni zastaralni rok - trdtiveno in dokazno breme - trditvena podlaga - priznana dejstva - neprerekane navedbe - pavšalni ugovor - (ne)sklepčnost tožbe - sklicevanje na listine kot del trditvene podlage - neupravičena obogatitev - vzročna zveza med prikrajšanjem in obogatitvijo - izognitev sili - zmotna uporaba materialnega prava - pripoznava tožbenega zahtevka - nedovoljene pritožbene novote - solidarna obveznost - stroški postopka - DDV - davčna stopnja
Opravljanje lokalnih javnih služb je bistveno širši pojem od "gradnje" in vključuje tudi obnovo in obratovanje.
191. člen OZ se ne uporabi, če je nekdo plačal, da bi se izognil sili. Beseda "sila" se je že doslej razlagala široko, kot neugodne posledice. Prav to pa je tožeča stranka trdila. V obnovo (v resnici pa gradnjo) kanalizacijskega omrežja se je tožeča stranka spustila zato, ker ji je grozilo, da bodo kupci stanovanj v X. zahtevali pogodbene kazni zaradi zamude pri pridobivanju uporabnega dovoljenja.
V obravnavanem primeru Pogodba ni zasledovala pridobitnih namenov, zaradi česar je potrebno v skladu z določbo četrtega odstavka 13. člena OZ zaključiti, da Pogodba ni gospodarska pogodba. Zanjo zato velja splošni petletni zastaralni rok (346. člen OZ).
nadurno delo - voznik tovornjaka - mobilni delavci
Pritožbeno sodišče je v podobnem primeru že zavzelo stališče, da je treba kljub temu, da voznik tovornega vozila od delodajalca ni bil deležen izrecnih navodil glede delovnega časa, šteti, da mu je bilo nadurno delo odrejeno, če mu je odrejena destinacija poti in časovni okvir, v katerem mora pot opraviti. V tem primeru namreč delodajalec (lahko) ve (in s tem dejansko zahteva), da mora delavec, zato da opravi odrejeno nalogo, opravljati delo prek polnega delovnega časa.
Sodišče prve stopnje je zavzelo pravilno materialnopravno stališče, da je tožena stranka kot delodajalec za vsakega delavca dolžna voditi evidenco delovnega časa (16. do 19. člen ZEPDSV), ki bi morala vsebovati tudi podatke o opravljenih urah v času nadurnega dela in podatke o bruto izplačilu za delo preko polnega delovnega časa.Pravilno je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je treba dejstvo, da tožena stranka takšne evidence ni vodila, v skladu s pravilom o dokaznem bremenu šteti v škodo tožene stranke in ne tožnika. Odločitev sodišča prve stopnje, da je tožnik upravičen do plačila za delo ob nedeljah in praznikih v celotnem vtoževanem znesku, je zato pravilna.
ZKP člen , 365, 371, 371/1, 371/1-11.. KZ-1 člen 57, 57/3.
poseben pogoj v pogojni obsodbi - rok za izpolnitev - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nejasnost izreka sodbe - nejasnost razlogov sodbe - ujemanje pisno izdelane sodbe s sodbo, ki je bila razglašena
Izrek in razlogi sodbe so popolnoma nejasni, saj je določitev časovnega roka, v katerem je obdolženi dolžan izpolniti s pogojno obsodbo naloženo mu obveznost, nujen sestavni del izreka, o tem pa mora sodba imeti tudi ustrezne razloge.
ZDR-1 člen 34, 36, 37, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - znaki kaznivega dejanja - stroški prevoza na delo in z dela - goljufija - zavrnitev dokaznega predloga - zaslišanje priče - bistvena kršitev določb postopka - pravica do izjave
Pritožnik v pritožbi uveljavlja, da bi sodišče prve stopnje moralo zaslišati z njegove strani predlagano pričo za ugotovitev odločilnega dejstva, kje je tožnik prebival v spornem obdobju oziroma, od kod je prihajal na delo. Sodišče prve stopnje je izvedbo tega dokaza zavrnilo z obrazložitvijo, da verjetno drugačna izpoved te priče ne bi privedla do drugačne odločitve v sporu, saj je treba upoštevati, da je navedena priča tožnikova partnerica in ima tako nedvomno interes za uspeh tožnika v postopku. Takšno stališče sodišča prve stopnje predstavlja nedovoljeno vnaprejšnjo dokazno oceno, s katero je bila tožniku kršena pravico do izjave, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
ZDR-1 člen 6, 89, 89/1, 89/1-1, 116.. ZPIZ-1 člen 101, 102.. ZZRZI člen 40, 40/6.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - III. kategorija invalidnosti
Tožena stranka je ukinila delovno mesto, na katerem je bila razporejena tožnica, zaradi česar je podan organizacijski razlog, zaradi katerega je prišlo do prenehanja potreb po opravljanju tožničinega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi v smislu določbe prve alineje prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Tožena stranka je spoštovala določbe ZPIZ-1 oz. ZPIZ-2 in ZZRZI, saj tožnici glede na omejitve iz odločbe ZPIZ utemeljeno ni mogla ponuditi nove pogodbe o zaposlitvi. Pridobila je tudi mnenje komisije po 103. členu ZPIZ-1, da obstaja podlaga za odpoved pogodbe o zaposlitvi brez ponudbe nove pogodbe o zaposlitvi po prvem odstavku 102. člena ZPIZ-1 in 40. člena ZZRZI. Ob obstoju poslovnega razloga za odpoved pogodbe o zaposlitvi je tako izpolnjen tudi nadaljnji pogoj za zakonitost izpodbijane pogodbe o zaposlitvi, to je, da je ta podana v primerih in pod pogoji, določenimi s predpisi, ki urejajo pokojninsko in invalidsko zavarovanje.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB
VSL00000018
ZPP člen 11, 185, 185/1, 187, 187/1, 187/2, 191, 211, 211/2, 205, 206. OZ člen 336, 346, 352, 352/2. ZGD-1 člen 503, 503/1, 503/2, 503/3, 503/4.
sprememba tožbe na naroku za glavno obravnavo - subjektivna sprememba tožbe na pasivni strani - smotrnost spremembe tožbe - naknadno sosporništvo - zloraba procesnih pravic - prekinitev postopka - družbeniška tožba - zastaranje
Ne prvotna tožena stranka ne nova tožena stranka privolitve nista podali. Teh zakonsko zahtevanih soglasij sodišče prve stopnje ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako kot pri objektivni spremembi tožbe (prim. prvi odstavek 185. člena ZPP). Prav tako za subjektivno spremembo tožbe ne pride v poštev določba o privilegirani spremembi tožbe (186. člen ZPP). Tudi pri naknadnem sosporništvu je zahtevano soglasje novega toženca, katerega sodišče s svojim sklepom ne more nadomestiti.
Prekinitev postopka je mogoča le v zakonsko predvidenih primerih (prim. 205. in 206. člen ZPP) in ni v dispoziciji strank.
Najpomembnejša zahteva za uporabo družbeniške tožbe je njena subsidiarnost. Ta je izražena preko dolžnosti izčrpati možnosti, ki jih ima na voljo družbenik za razčiščevanje nastalih spornih situacij znotraj družbe in so predpisane v drugem odstavku 503. člena ZGD-1. Družbeniško tožbo je treba uveljavljati za račun družbe, v katerem ima tožeča stranka položaj družbenika.