Toženka je tožniku v spornem obdobju brez pravne podlage obračunavala nižjo osnovno mesečno plačo od plače, dogovorjene in določene v pogodbi o zaposlitvi, saj toženka ni dokazala obstoja dogovora o nižji plači. Zato je sodišče prve stopnje tožniku utemeljeno priznalo terjatev iz naslova razlike v plači.
Tožena stranka je sporno infrastrukturo zgradila leta 1987, takrat pa se je vrednost nepremičnine zmanjšala. Ker tega leta tožeča stranka še ni bila lastnica sporne nepremičnine, tožeča stranka ni oškodovanec v smislu prvega odstavka 131. člena OZ. Njej se namreč premoženje ni v ničemer zmanjšalo, kot navadno škodo opredeljuje 132. člen OZ. Premoženje se je zmanjšalo kvečjemu tedanjemu lastniku te nepremičnine ob izgradnji kanalizacije, ne pa tožeči stranki, ki je nepremičnino v takšnem stanju pridobila šele leta 2013. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je tožba tožeče stranke v obravnavanem delu neodpravljivo nesklepčna.
Oškodovanec ima pravico do izbire med dvema možnima načinoma povrnitve škode - vzpostavitvijo prejšnjega stanja ali plačilom denarne odškodnine. Tožeča stranka je poškodovano kanalizacijo sama sanirala, v predmetnem sporu pa od tožene stranke zahteva povrnitev stroškov sanacije. S tem je izbrala svoj zahtevek v smislu četrtega odstavka 164. člena OZ. Zato so materialnopravno zmotna pritožbena izvajanja, da bi tožeča stranka morala toženi stranki dopustiti oziroma ji dati možnost, da sama sanira poškodovano kanalizacijo.
Sodišče ni dolžno iz nasprotujočih si trditev pravdne stranke po uradni dolžnosti iskati tistega sklopa navedb, ki bi bil za to pravdno stranko najugodnejši. V takem primeru je za manj ugoden razplet postopka odgovorna stranka sama, ki je takšne trditve podala.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00004434
KZ-1 člen 56, 56/3, 191, 191/1, 191/3. ZKP člen 10, 371, 371/1, 371/1-11, 372, 372/1, 372/1-1, 372/1-3, 373, 386.
absolutna bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi sodbe o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - kršitev kazenskega zakona - kaznivo dejanje nasilja v družini - zakonski znaki kaznivega dejanja - ponovno sojenje o isti zadevi - bistveno isto kaznivno ravnanje - nepopolna in zmotna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa pritožbenih razlogov - vštevanje kazni za prekršek - načelo ne bis in idem
Ustavno sodišče Republike Slovenije je v odločbi U-I-24/10 z dne 19. 4. 2012 svojo razlago, da tretji odstavek 49. člena Kazenskega zakona (ki določa isto kot tretji odstavek 56. člena KZ-1), v delu, ki se je nanašal na vštevanje sankcij za prekršek v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, ni bil v neskladju z Ustavo, pojasnilo s tem, da je navedeno zakonsko določbo mogoče ustavno skladno razlagati le tako, da se obdolžencu sankcija, ki jo je prestal oziroma plačal za prekršek, všteje v kazen, izrečeno za kaznivo dejanje, katerega znaki imajo tudi znake prekrška, vendar pod pogojem, da ne gre za ponovno sojenje o bistveno istem kaznivem ravnanju. V obeh navedenih primerih pa gre za (bistveno) isto kaznivo ravnanje.
ZPP člen 13, 206, 206/1, 206/1-1. ZFPPIPP člen 22, 22/2.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - stečajni dolžnik - izločitvena pravica v stečajnem postopku - izločitvena pravica na nepremičnini - prerekanje izločitvene pravice s strani upnika
V zadevi IX Pg 568/2013 ne sodelujeta tožnika, zato zaradi subjektivnih mej pravnomočnosti, sodba ne bo imela neposrednega vpliva na obravnavano zadevo, če bo tožbenemu zahtevku ugodeno. Tudi če bo tožbeni zahtevek v zadevi IX Pg 568/2013 zavrnjen, bosta tožnika morala v tem postopku dokazati obstoj lastninske pravice na nepremičnini, ker se v zadevi IX Pg 568/2013 ne ugotavlja lastninska pravica tožnikov. Ali povedano drugače: zavrnitev tožbenega zahtevka v zadevi IX Pg 568/2013 ne pomeni, da sta tožnika lastnika nepremičnine in da je njun tožbeni zahtevek zato utemeljen. Toženec je v stečajnem postopku (podredno) prijavil denarno terjatev, kar pomeni, da bo nepremičnina v primeru neobstoja izločitvene pravice tožnikov del stečajne mase in se bo v tem primeru nepremičnina porabila za poplačilo upnikov. Stečajna upraviteljica je priznala tožnikoma izločitveni zahtevek, kar pa za ta postopek ni odločilno, ker je terjatev prerekal toženec kot upnik v stečajnem postopku, zato sta tožnika v skladu z (že citiranimi) določbami ZFPPIPP morala zoper toženca vložiti tožbo na ugotovitev obstoja lastninske pravice.
ZIZ člen 20a. ZOR člen 132, 277. OZ člen 111, 111/5, 336, 336/1, 378. ZPP člen 128.
kupoprodajna pogodba - plačilo kupnine - neposredno izvršljiv notarski zapis - negativna procesna predpostavka - reparacija - preplačilo kupnine - pobot - nesklepčnost pobotnega ugovora - učinki razvezane pogodbe - plačilo obresti - zastaralni rok - kdaj začne zastaranje teči - zakonske zamudne obresti - extra petitum - posebni skupni del
Obstoj Dogovora v obliki neposredno izvršljivega notarskega zapisa predstavlja negativno procesno predpostavko za odločanje o tožbenem zahtevku, s katerim tožnika uveljavljata isto terjatev.
Pravni temelj za zahtevek tožnikov je razveza pogodbe. Z dnem razveze je terjatev na vrnitev kupnine skupaj s pripadajočimi obrestmi nastala in hkrati tudi zapadla. Pred tem ni mogla zapasti, saj zanjo še ni bilo pravnega temelja, posledično pa tudi ni mogel pričeti teči zastaralni rok.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000218
OZ člen 39. ZPP člen 254, 285, 286, 286a.
tožba na ugotovitev ničnosti pogodbe - sporazum o razdružitvi skupnega premoženja - vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja - izigranje upnikov - moralna načela - ničnost sporazuma - pripombe na izdelano izvedensko mnenje - dvom v pravilnost izvedenskega mnenja - osebni stečaj - pravni interes
Ugoditev zahtevku za ugotovitev ničnosti sporazuma o razdružitvi skupnega premoženja ter neveljavnosti vknjižbe in vzpostavitvi prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja temelji na uveljavljenem stališču sodne prakse, da je pogodba, ki je sklenjena z (glavnim) namenom izigrati tretje, v nasprotju z moralnimi načeli in temelji zato na nedopustni podlagi. Izbrisni zahtevek je posledica ugotovitve ničnosti sporazuma.
Ker se sodišče zaradi zmotnega zaključka o nepravočasni podaji toženkinih pripomb na izvedensko mnenje ni opredelilo do teh navedb, je podan dvom o pravilnosti ugotovljenega dejanskega stanja.
Cenilno mnenje, ki ga v pravdi predloži stranka, nima teže izvedenskega mnenja, pridobljenega v pravdi, vendar pa ni nepomembno pri presoji, ali je izvedensko mnenje, pridobljeno v pravdi, jasno, izčrpno in nedvoumno, in kot tako zanesljiva podlaga za zaključek o dokazanosti odločilnih dejstev. Ker tudi stranka - tako kot sodišče - ni strokovnjak s področja, na katerega sodi dokazna tema, z vključitvijo strokovnjaka pridobi dejansko možnost za preveritev izvedenskega mnenja. Šele, ko se bo o ugotovitvah strankinega strokovnjaka izrekel izvedenec, bo mogoča ocena, ali je izvedensko mnenje pravilno in kot tako ustrezna podlaga za sodbo.
ustavitev izvršbe - ugovor dolžnika zoper sklep o izvršbi - pravni interes dolžnika - izvršba na dolžnikova sredstva pri organizacijah za plačilni promet
Do poplačila ni prišlo prostovoljno, temveč v okviru izvršilnega postopka. V taki situaciji ima dolžnik pravni interes, da se o njegovem ugovoru odloči in ugotovi, ali je bil predlog za izvršbo sploh utemeljen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00003218
URS člen 34, 39. ZIZ člen 271, 271/1, 272, 272/2. ZPP člen 212.
začasna odredba v zavarovanje nedenarne terjatve - regulacijska začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - trditveno in dokazno breme - nova dejstva in dokazi - objava na svetovnem spletu - svoboda izražanja - okrnitev ugleda pravne osebe - test reverzibilnosti
Glede presoje trditvene in dokazne podlage za obstoj pogojev za začasno odredbo je sodišče prve stopnje vezano na vsebino upnikovega predloga za izdajo začasne odredbe. Upnik mora namreč že v predlogu za izdajo začasne odredbe zatrjevati vsa konkretna pravno relevantna dejstva, s katerimi izkazuje obstoj terjatve, oziroma da mu bo terjatev zoper dolžnika nastala, in s katerimi verjetno izkazuje obstoj ene izmed predpostavk, ki so lahko podlaga za izdajo začasne odredbe z enako vsebino, kot je vsebina tožbenega zahtevka (regulacijska začasna odredba). Nova dejstva sme navajati (in predlagati nove dokaze) v ugovornem postopku, kolikor z njimi odgovarja na dolžnikovo obrambo v ugovoru (oziroma v nadaljnji vlogi), v okviru vsebine predloga za izdajo začasne odredbe, sodišče pa ne sme upoštevati dopolnitve predloga, vložene po izdaji sklepa o začasni odredbi in pred vložitvijo ugovora. Prav tako ni mogoče upoštevati v ugovornem postopku podanih novih upnikovih navedb, ki vsebinsko pomenijo dopolnjevanje predloga, in na tej podlagi ugotoviti obstoj katere izmed predpostavk kot pogojev za začasno odredbo, ki jih upnik ni obrazložil že v predlogu.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00000796
OZ člen 87, 96, 168, 168/2, 190, 346, 349, 352. ZFPPIPP člen 249. ZGD-1 člen 263.
neupravičena obogatitev - predpostavke za zahtevek iz naslova neupravičene pridobitve - prejemnik koristi - korist - korist okoriščenega - odškodnina - odškodninska odgovornost - elementi odškodninske odgovornosti - nepravilna uporaba materialnega zakona - pravna podlaga - pravno odločilna dejstva - zastaranje - stečajni postopek - pravne posledice začetka stečajnega postopka - zadržanje zastaranja terjatev stečajnega dolžnika - stečajni dolžnik - stečajni upravitelj
Kadar sodišče ugotovi, da neupravičeno obogatena oseba ob izdaji sodbe (to pa je enako ob zaključku glavne obravnave) koristi nima več, mu vračila te koristi ne more naložiti na podlagi določb o neupravičeni obogatitvi, ni pa ovir za ugoditev zahtevku po drugi, zlasti odškodninski podlagi.
ZFPPIPP določa, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka. Namen te določbe je, da zastaranje terjatev stečajnega dolžnika do njegovih dolžnikov ne teče v obdobju enega leta od začetka stečajnega postopka in stečajnemu upravitelju omogoča, da se seznani s terjatvami in poskrbi za njihovo uveljavitev. Odškodninska terjatev tožeče stranke do toženca je nastala z dnem nastanka škode, zato gre za terjatev stečajnega dolžnika do toženca in je treba določbo o zadržanju zastaranja po ZFPPIPP uporabiti tudi v obravnavanem primeru.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VSL00001740
ZASP člen 5, 5/2, 5/2-2, 68, 69, 70, 70/2. ZD člen 166. ZPP člen 80.
avtorska pravica - materialna in moralna avtorska pravica - avtorske pravice zapustnika - prenos avtorske pravice - procesna sposobnost stranke - dvom v procesno sposobnost stranke
Zapuščinsko sodišče lahko odloča s sklepom o dedovanju o tistem premoženju, glede katerega ni spora o tem, da spada v zapuščino. Sklep o dedovanju je namreč zgolj ugotovitvena odločba in njegova vsebina mora izhajati iz ugotovitev zapuščinske obravnave in iz ugotovitev morebitnega pravdnega ali upravnega postopka oziroma iz odločitev, sprejetih v teh postopkih. Ker je iz obrazložitve izpodbijanega sklepa in iz pritožbenih navedb očitno, da je med dedičem in B., torej tretjim (nekom, ki ni udeleženec zapuščinskega postopka), spor o tem, ali v zapuščino spadajo tudi nekateri predmeti, ki so v muzeju, je stališče sodišča prve stopnje, ki o tem premoženju (v fizični obliki) z izpodbijanim sklepom ni odločalo, pravilno.
Če je zapustnica podarila ali posodila (le) fizične primerke avtorskih del (če gre za avtorska dela, s čimer se sodišče prve stopnje ni ukvarjalo), z avtorsko pravico pa ni razpolagala (s čimer se sodišče prve stopnje tudi ni ukvarjalo), je avtorska pravica kot celota podedljiva (68. člen ZASP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00001739
ZKP člen 161a. - člen 1. OZ člen 1050, 1051, 1054, 1058.
odškodnina zaradi kaznivega dejanja - škoda, storjena s kaznivim dejanjem - postopek poravnavanja - narava sporazuma - vsebina pogodbe - vsebina dogovora - izvensodna poravnava - nova škoda
Namen postopka poravnavanja ni samo, da se sodišča razbremenijo vodenja kazenskih postopkov (za manj nevarna kazniva dejanja), temveč tudi, da se čim prej reši konflikt med osumljencem in oškodovancem na zadovoljiv način za oba, brez uporabe kazenskih sankcij, z učinki tudi na civilnopravnih področjih. Stvar osumljenca in oškodovanca je, za kakšno vsebino sporazuma se, s pomočjo poravnalca, dogovorita.
Tožnik je sprejel toženčevo ponudbo za poravnavo in s tem sta pravdni stranki nedvomno odpravili negotovost glede odškodninskega razmerja, ki je izhajalo iz kaznivega dejanja (1050., 1051. člen OZ), kar v posledici pomeni, da je toženec postal prost tovrstne obveznosti do tožnika. S sklenitvijo sporazuma tako pravdni stranki nista zasledovali le ustavitve kazenskega postopka, kot je to zaključilo sodišče prve stopnje, temveč sta upoštevaje povedano in smisel določb postopka poravnavanja v kazenskih zadevah, nedvomno sklenili poravnavo o premoženjskih posledicah kaznivega dejanja, torej poravnavo sklenjeno za potrebe kazenskega postopka, vendar tudi v smislu civilnopravnih učinkov.
delitev nepremičnine v nepravdnem postopku - prekinitev nepravdnega postopka - navidezna solastnina - dejanska etažna lastnina - postopek po ZVEtL
V konkretnem primeru imamo opravka s tako imenovano navidezno solastnino, ki je ena od oblik dejanske etažne lastnine. Kot je to v odločbi II Ips 390/2009 z dne 14. 3. 2013 poudarilo Vrhovno sodišče RS, naj bi bili prav primeri tako imenovane navidezne solastnine (kot oblike dejanske etažne lastnine) namenjeni urejanju po določbah ZVEtL. Postopek za delitev (razdružitev) stvari v solastnini pride v poštev samo, če imamo opravka s "pravo" solastnino. Obstoj takšne solastnine pa ni združljiv s položajem, ko bi posamezni udeleženec kupil in postal lastnik določenih delov stavbe (njenih prostorov). Ker je v solastnini lahko "le" (cela) stvar (nepremičnina), ki je predmet predlagane delitve, to hkrati pomeni, da zaradi ugotavljanja okoliščin, ki jih v izreku izpodbijanega sklepa izpostavlja sodišče prve stopnje, nepravdnega postopka ni moč prekinjati in udeležencev napotovati na pravdo.
napotitev na pravdo - manj verjetna pravica - oseba, katere pravica je manj verjetna - dedna pravica - dokazovanje očetovstva
Pritožnikova trditev o dedni pravici, ki jo utemeljuje z očetovstvom svojega očeta, ki v rojstni matični knjigi ni vpisano, je manj verjetna kot trditve ostalih strank postopka, ki pritožnikovo sorodstveno razmerje z zapustnico zanikajo.
ZPP člen 214, 214/2, 339, 339/2, 339/2-14, 339/2-15.
nekonkretizirane pritožbene navedbe - zavrnitev dokaznega predloga - zavrnitev pravno nepomembnega dokaznega predloga - izselitev iz stanovanja - uporaba stanovanja brez pravnega naslova
Za odločitev (kot je bila v konkretni zadevi sprejeta) sta pomembni zgolj dve (med seboj povezani) okoliščini oziroma ugotovitvi. Prva je okoliščina, da je predmetno stanovanje izključna last tožnice, druga pa ta, da toženec pravnega naslova oziroma tožničinega soglasja (dovoljenja) za nadaljnje bivanje v stanovanju nima.
sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve - sprejem na zdravljenje v oddelek pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnih primerih - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - omejitev pravice pridržane osebe do prisotnosti pri izvajanju dokazov - milejši ukrep - ambulantno zdravljenje - stroški postopka prisilne hospitalizacije - kritje stroškov iz sredstev sodišča
Sodišče prve stopnje je imelo v mnenju izvedenca podlago za ugotovitev, da drugačna oblika zdravljenja v tem trenutku ni mogoča, saj je udeleženka do svojega bolezenskega stanja neuvidevna in bi zdravljenje prekinila. Tudi po mnenju pritožbenega sodišča pritožnica zato pri drugih oblikah zdravljenja ne bi bila sposobna sodelovati, čeprav v pritožbi izkazuje pripravljenost na ambulantno zdravljenje.
spor o pristojnosti - določitev pristojnosti - stvarna pristojnost - krajevna pristojnost - vrednost spornega predmeta - navadni sosporniki
Ker so tožniki navadni sosporniki, se vrednost spornega predmeta upošteva za vsakega sospornika posebej. Vsak od tožnikov uveljavlja plačilo zneska, ki ne presega 20.000,00 EUR. Zato je za sojenje v tej zadevi stvarno pristojno okrajno sodišče.
BankaA d. d. se je v postopku poenostavljenje prisilne poravnave nad toženo stranko odpovedala zavarovanju svoje terjatve v znesku 162.555,99 EUR in je tako ta njena terjatev postala navadna terjatev. Kot navadna terjatev pa bo plačana (le) v deležu in rokih, kot jih je določilo Okrožno sodišče v Celju v 1. točki sklepa St 211/2014 z dne 1. 7. 2014 (A 2), ne pa v celoti.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-1, 118, 131, 159, 161, 162.. ZUTD člen 140.. OZ člen 169, 190, 193.
redna odpoved pogodbe iz poslovnega razloga - sodna razveza - denarno povračilo - nadomestilo plače - regres za letni dopust - dolžnikova zamuda
Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je reparacijski zahtevek (zahtevek za priznanje pravic za čas nezakonitega prenehanja delovnega razmerja) po naravi podoben zahtevku za povračilo škode ter se pri tem ustrezno sklicevalo na 169. člena OZ, da je oškodovanec upravičen do odškodnine v znesku, ki je potreben, da postane njegov položaj takšen, kakršne bi bil, če ne bi bilo škodljivega dejanja. Tožnica je zato upravičena do plačila plač in drugih prejemkov iz delovnega razmerja (pri čemer posebej izpostavlja regres za letni dopust), kot da bi v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko delala. To ne velja le za glavne, ampak tudi za stranske terjatve iz delovnega razmerja. To pomeni, da tožena stranka ni mogla priti v zamudo s plačilom prejemkov iz delovnega razmerja kdaj kasneje, pač pa takoj naslednji dan po njihovi zapadlosti. Za presojo nastanka zamude s plačilom torej ni odločilno, da tožnica v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja dejansko ni delala, temveč je dosegla priznanje delovnega razmerja na sodišču.
Tek rokov je določen z določbami 110. do 112. člena ZPP, v zvezi s 15. členom ZIZ. Le v kolikor bi se rok iztekel na soboto, nedeljo, praznik ali drug dela prost dan, ki ga določa zakon o praznikih, bi se skladno s četrtim odstavkom 111. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ iztekel s pretekom prvega prihodnjega delavnika. Prazniki torej vplivajo na tek roka le, če sovpadajo z zadnjim dnem roka, za kar pa v obravnavanem primeru ne gre, saj 4. 11. 2016 ni praznik ali drug dela prosti dan. Zato pritožba z izpostavljanjem, da ji je bil zaradi štirih dela prosti dni skrajšan rok za pritožbo, zaključka o prepoznosti rednega ugovora zoper sklep o izvršbi, ne more izpodbiti.