sklep o izločitvi listin - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - kršitev pravice do pravnega sredstva
Ker je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu navedlo le, da se iz spisa izločijo listine na določenih listovnih številkah, ne da bi navedlo, katere listine so to in na podlagi katere zakonske določbe, in iz katerih razlogov, odločbe sploh ni mogoče preizkusiti. Le obrazložena sodna odločba je neločljiv del poštenega postopka.
ZPN člen 7, 7. ZPP člen 108, 185, 187, 108, 185, 187. SPZ člen 10, 10.
ugotovitev lastninske pravice - priposestvovanje - razširitev tožbe - sosporništvo
1. Navedba tožeče stranke, da "tožbeni zahtevek razširja na pravne prednike (dediče) S.B., v kolikor to niso že ostale tožene stranke", ni razumljiva in je nepopolna, zato bi moralo sodišče prve stopnje postopati po 108. členu ZPP in od tožeče stranke zahtevati, da tako vlogo popravi in dopolni.
2. Pogoj za dopustnost subjektivne spremembe tožbe je soglasje novega toženca. Pogoja soglasja novega toženca za subjektivno spremembo tožbe sodišče ne more nadomestiti s svojo odobritvijo tako, kot to velja pri objektivni spremembi tožbe.
3. Sodišče prve stopnje bi moralo izhajati iz dejstva, ki je nesporno, to je, da so tožene stranke v zemljiški knjigi vpisane kot (so)lastnice na sporni nepremičnini, zato vprašanje priposestvovanja za obravnavano zadevo ni pravnorelevantno, temveč je pravnorelevantno vprašanje, ali je taka vknjižba iz materialnopravnega razloga neveljavna, kot trdi tožeča stranka.
pristojnost - odškodninski spor - delo - v zvezi z delom - zavarovalnica
Za odločanje v odškodninskem sporu med oškodovancem, ki mu je škoda nastala na delu ali v zvezi z delom in zavarovalnico (delodajalec ni tožen), je pristojno redno sodišče.
O pravicah iz ZPIZVZ odloča toženec po postopku, določenem v splošnih predpisih, kar pomeni, da se v zvezi z 249. členom ZPIZ-1 za odločanje o pravicah iz ZPIZVZ uporabljajo določbe ZUP.
Tožnik v predsodnem postopku ni vložil pritožbe zaradi molka prvostopnega organa, zaradi česar ni podana procesna predpostavka za sojenje o zahtevku za priznanje prištete dobe za pridobitev in odmero pravic na podlagi 70% telesne okvare in o zahtevku za priznanje pravice do upoštevanja časa, prebitega v aktivni vojaški službi v JLA, v zavarovalno dobo, po splošnih predpisih.
ZZVZZ člen 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82, 80, 80/3, 81, 81/2, 81/2-1, 82. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja člen 232, 232.
nezmožnost za delo zaradi poškodbe - delo
Ob ugotavljanju začasne nezmožnosti za delo je pravno relevantno vse delo, ki ga zavarovanec opravlja. Če je zavarovanec glede na zdravstveno stanje začasno nezmožen le za nekatere naloge iz svojega dela, se mu prizna začasna nezmožnost za delo, četudi te naloge ne bi predstavljale pretežnega delokroga delovnega procesa.
ZOR člen 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016, 997, 1004, 1004/1, 1004/4, 1016.
leasing pogodba - prekinitev poroštva
Pritožnica zmotno meni, da je bila pogodba avtomatično prekinjena že s tem, ko sama kot leasingojemalec ni plačala dveh anuitet oziroma leasing obrokov. Če bi takšna njena razlaga obveljala, bi bil izjalovljen namen poroštva, to pa je prav zaveza poroka, da plača upniku veljavno in zapadlo obveznost njegovega dolžnika, če slednji tega ne bi storil (997. člen ZOR). Šele v primeru neplačila glavnega dolžnika namreč pri poroštvu oživi porokova obveznost do upnika. Drugače povedano: če bi glavni dolžnik kot leasingojemalec redno plačeval svoje obveznosti do leasingodajalca, bi bil porok prost svojih obveznosti iz poroštvenega razmerja z upnikom. Namen poroštva je prav utrditev pogodbene obveznosti glavnega dolžnika in večje varstvo upniku, da bo sprejeta pogodbena obveznost glavnega dolžnika izpolnjena, zato je pravilen zaključek prvostopenjskega sodišča, da bi bila v smislu 4. odstavka 11. člena pogodbe le ta avtomatično prekinjena le v primeru, če tudi porok ne bi plačal obveznosti tožene stranke kot leasingojemalca.
Obstoj obveznosti izpolnitve pogodbe ene stranke iz dvostranske pogodbe je odvisen tudi od tega ali druga stranka izpolnjuje oziroma ali je pripravljena izpolnjevati svoje obveznosti, razen če je postala izpolnitev obveznosti ene stranke v dvostranski pogodbi nemogoča zaradi dogodka, za katerega odgovarja druga stranka.
Materialnopravno podlago za odločitev o upravičenosti zavarovanca do zavarovalnine iz sklenjenega nezgodnega zavarovanja predstavljajo zavarovalna pogodba ter pogoji, ki so običajno njen sestavni del, pri čemer so takšni pogoji praviloma navedeni v zavarovalni polici.
URS člen 25, 25. ZPP člen 86, 339, 394, 86, 339, 394.
predlog za obnovo postopka – pravica do pritožbe – absolutna bistvena kršitev postopka – pooblastilo
Pritožba zoper sodno odločbo je devolutivno pravno sredstvo, o katerem odloča sodišče druge stopnje v senatu treh višjih sodnikov. Če odloči o njej sodišče prve stopnje, stori s tem absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka iz 1. točke 2. odst. 339. člena ZPP.
Na podlagi določila prvega odstavka 318. člena Zakona o obligacijskih razmerjih - ZOR se, če se plačuje s posredovanjem banke ali druge organizacije, pri kateri ima upnik račun, šteje, da je dolg poravnan, ko prispe banki, pri kateri ima upnik račun, denarno nakazilo v dobro upnika. Glede na takšno zakonsko določilo pa je bil dolg poravnan 06.11.2000 in je zato zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila upnikova terjatev poravnana z dnem, ko je dolžnica dala svoji službi nalog za izplačilo.
Določba 379. čl. ZOR je upoštevana za vse terjatve, ki so bile ugotovljene s pravnomočno sodno odločbo in zanje velja desetletni zastaralni rok. Ta rok pa ne velja za toženko, kajti toženka je k dolgu pristopila pred tem, ko je tožeča stranka zoper glavno dolžnico dosegla izvršilni naslov. Za toženo stranko, kot je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo velja triletni zastaralni rok.
zaznamba nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa
Po določbi 98.čl. Zakona o zemljiški knjigi zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti odloči o zaznambi prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine oziroma pravice na nepremičnini, ki je vpisana v zemljiški knjigi, na podlagi začasne odredbe, izdane v zavarovanje denarne oziroma nedenarne terjatve proti zemljiškoknjižnemu lastniku oziroma imetniku drugih stvarnih pravic, ki so predmet začasne odredbe.
S tožbo v zadevi P predlagatelja zahtevata, da sodišče ugotovi, da je bila pogodba o dosmrtnem preživljanju med njunim pokojnim očetom in toženko fiktivna in simuliran pravni posel, da gre dejansko za darilno pogodbo ter da mora toženka darilo vrniti v zapuščino. Gre za obligacijskopravni spor, na podlagi zahtevkov iz tožbe bi namreč kvečjemu nastala obveznost vrnitve darila v zapuščino.
ZOR člen 73, 73. ZPP člen 108, 180, 285, 108, 180, 285.
popolna tožba - materialno procesno vodstvo - konvalidacija - izročitev nepremičnine v posest
Dolžnost sodišča glede materialno pravdnega vodstva v smislu 285. člena ZPP je, da med drugim na obravnavi skrbi, da se dopolnijo nepopolne navedbe strank o pomembnih dejstvih in ponudijo ali dopolnijo dokazila, ki se nanašajo na navedbe strank. Namen teh dejanj je, da se ugotovi sporen dejanski stan in sporno pravno razmerje, pomembno za odločbo. Gre tako za (tudi v smislu določb 284. člena ZPP) odpravo pomanjkljivosti glede trditev tožeče in pa tudi tožene stranke.
najemnina (tudi) kot pravni pojem – nezmožnost preizkusa odločbe – pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih
Pojem najemnine ni le ekonomske narave (ta je v domeni izvedenca), pač pa tudi pravne, pri čemer je glede na sprejeto stališče sodne prakse uporabnina enaka znesku povprečne tržne najemnine za uporabljeno stvar. Tožnik po nasprotni tožbi bi lahko v primeru, če bi svoj delež nepremičnine oddal, zanj dobil profitno najemnino. Enako bi toženka po nasprotni tožbi, če bi želela najeti tak del stanovanjske hiše kot ga predstavlja tožnikov del, morala zanj plačati profitno najemnino.
Tožeča stranka utemeljeno graja sklep sodišča prve stopnje tožeča stranka glede odločitve o ugovoru pasivne legitimacije toženih strank. Tudi če drži, da je do dejanja prvotožene stranke prišlo brez predhodnega dogovora, je pasivna legitimacija ostalih treh toženih strank podana, saj se od dejanja niso ogradile, dejanje pa je bilo storjeno v njihovo korist. Pri tem ni pomembno, ali so tudi same odstranile ograjo, pač pa dejstvo, razvidno iz omenjenega odgovora pooblaščenca, da so poleg prvotožene stranke, tudi druga, tretja in četrta tožena stranka na poziv pooblaščenca tožeče stranke pred vložitvijo tožbe odklonile mirno vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja, to je, namestitev ograje na mesto, kjer je stala pred odstranitvijo. Ob pravilni uporabi materialnega prava se tako izkaže, da je tožbeni zahtevek utemeljen tudi zoper drugo, tretjo in četrto toženo stranko.
posledica začasne odredbe - namen predlagane začasne odredbe
Če sodišče izda začasno odredbo in z njo prepove lastniku odtujitev ali obremenitev nepremičnine, je posledica take odredbe omejitev dolžnikove razpolagalne sposobnosti.