ZDR člen 79, 80, 169, 3243, 243/4. ZPIZ-1 člen 209.
odškodninska odgovornost delodajalca – nezakonita odpoved - odpoved pogodbe o zaposlitvi – prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom – uveljavljanje nadomestila plače – samostojni podjetnik – plačilo prispevkov iz delovnega razmerja
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da iz zapisa razgovora izhaja, da je tožnik na razgovoru s kadrovsko službo navajal, da s toženo stranko ne bo več sodeloval. Po oceni pritožbenega sodišča navedenega zapisa ni mogoče razumeti v smislu sporazuma iz 79. člena ZDR niti ga ni mogoče šteti za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi v smislu 80. člena ZDR.
Dohodek, ki ga je tožnik ustvaril v času nezakonitega prenehanja delovnega razmerja iz naslova samozaposlitve, ko delavec opravlja delo samostojno in neodvisno, na tej podlagi pa je bil tudi zavarovan za polni delovni čas, predstavlja plačilo za delo oziroma korist, ki nadomešča izgubo izplačil iz naslova plače pri delodajalcu (toženi stranki). Zato je pri odločanju o tožnikovem zahtevku v skladu z določbama 169 in 243/4 OZ potrebno upoštevati, da je za prejete dohodke iz naslova dela tožnik sam zmanjšal škodo, ki mu je nastala zaradi nezakonitega izpada plače pri toženi stranki.
objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nesreča pri delu - vmesna sodba - odškodninska odgovornost - varno delo
Do poškodbe tožnika ni prišlo, ker bi mu mikrovalovna pečica zdrsnila iz rok, ampak je pečica padla, ko jo je tožnik že odložil. Glede na to razlog za padec pečice ni bil v prašnosti pečice in izrabljenih rokavicah, ampak v tem, da tožnik pečice ni odložil, tako da bi bila stabilna. Zato tudi ni bistveno, kakšne so bile pečice in rokavice, saj to ni vplivalo na padec pečice. Zaradi nepravilno odložene pečice pa ne more biti podana krivdna odgovornost tožene stranke, zlaganje pečic pa ne predstavlja nevarne dejavnosti, da bi šlo za objektivno odgovornost delodajalca.
nevarna dejavnost – krivdna odgovornost – škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom
Sama zahtevana uporaba nekoliko večje moči pri izbijanju stranice kalupa s kladivom ne ustvarja okoliščin, ki bi utemeljevale zaključek, da je tako delo šteti kot delo s povečano nevarnostjo. Zavarovancu tožene stranke pa ni bilo dokazano, da tožnikovi predpostavljeni tožniku pred delom niso dali navodil in pripomočkov, ki bi tožniku zagotavljali varno opravljanje dela.
ZFPPIPP člen 442. ZFPPIPP-A člen 29, 33, 33/2. ZIZ člen 24, 56, 56a.
nadaljevanje izvršbe zoper družbenika izbrisane družbe – ugovor družbenika – odgovornost družbenika za neplačane obveznosti
Sodišče prve stopnje, ki je o ugovoru dolžnice v obravnavanem primeru odločalo na podlagi drugega odstavka 33. člena ZFPPIPP-A, je odločalo na podlagi zakonske določbe, ki je, kolikor se nanaša na dolžnico, v neskladju z Ustavo. Dolžnici je namreč nesporno pred uveljavitvijo ZFPPIPP-A prenehalo članstvo v gospodarski družbi, ki je bila izbrisana iz sodnega registra po uveljavitvi ZFPPIPP-A.
Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 48, 48/1, 48/1-2, 49, 49/2, 50, 50/3, 51, 51/1, 51/1-1.
nagrada izvedenca – višina nagrade izvedenca – študij spisa – pisni izvid in mnenje – manj zahtevni pisni izvid – pridobitev podatkov
V skladu z 48. členom Pravilnika o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih pripada izvedencu za študij spisa določena nagrada, ki je odvisna od obsega spisa, vključno s prilogami, ki jih je potrebno proučiti za izdelavo izvida in mnenja. Ovrednotenje pisne izdelave izvedeniškega mnenja je na podlagi 51. člena tega pravilnika odvisna od stopnje zahtevnosti.
Pridobitev tržnih podatkov za oceno vrednosti spornega mejnega prostora je že obseženo v postavki izdelave izvedeniškega mnenja, zato iz tega naslova izvedenec ni upravičen do nagrade.
Zmotno je pritožbeno stališče, da bi smel izvedenec izvesti ogled le v navzočnosti obeh strank. Res je sicer, da je treba tudi stranki, ki ima v pravdi pooblaščenca, omogočiti, da osebno sodeluje pri dokazovanju z izvedencem, razen takrat, ko to glede na naravo izvedenskega mnenja ni izvedljivo ali ni primerno. Čeprav tožnik (doslej) te možnosti ni imel, pa njegov pritožbeni dvom o dokazni vrednosti izdelanega izvedenskega mnenja nima nobenega vpliva na odmero in plačilo izvedenine.
začasna odredba – zavarovanje denarne terjatve – obremenjena nepremičnina s hipoteko – stroški v postopku zavarovanja – odločitev o stroških
Čeprav so nepremičnine toženca že obremenjene s hipoteko, to še ne pomeni, da je toženec v celoti omejen pri razpolaganju z njimi. Nasprotno pa bi prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnin brez dvoma pomenila znaten poseg v lastninska upravičenja toženca. Tak ukrep bi bil tako dopusten zgolj, če bi prevladal tožnikov interes, da bo lahko njegova terjatev poplačana le na takšen način.
Po četrtem odstavku 163. člena ZPP odloči o zahtevi za povrnitev stroškov sodišče v sodbi ali v sklepu, s katerim se konča postopek pred njim. Ker v obravnavani zadevi postopek še ni končan, je za odločitev o stroških pritožbenega postopka (ti so odvisni od uspeha v pravdi) pristojno sodišče prve stopnje, in ne pritožbeno sodišče.
zaznamba postopka vzpostavljanja etažne lastnine v zemljiški knjigi – zaznamba spora – smiselna uporaba določb
Po določbi drugega odstavka 15. člena ZVEtL se za zaznambo začetka postopka smiselno (in ne neposredno) uporabljajo določbe ZZK-1 o zaznambi spora. Da je potrebna smiselna uporaba, izhaja že iz dejstva, da se postopek lahko začne po uradni dolžnosti in ne le na predlog. Pritožbena trditev, da naj bi se “smiselna uporaba” nanašala le na postopkovne določbe, že zato nima nobene podlage v zakonu. Nasprotno, za zaznambo začetka postopka vzpostavitve etažne lastnine je bistvena uporaba določb ZZK-1 o učinkih zaznambe spora, kot so določeni v 80. in 81. členu ZZK-1, saj bi bila zaznamba začetka postopka po ZVEtL sicer brez smisla.
umik predloga v nepravdnem postopku – plačilo stroškov
Ker zaradi umika predloga ni prišlo do vsebinske odločitve o spornem pravnem razmerju, se šteje, da je bil predlog nepotreben. Predlagatelja morata zato povrniti stroške, ki so nastali prvemu nasprotnemu udeležencu zaradi sodelovanja v postopku. Nobenega dvoma namreč ni, da so bili ti stroški potrebni za varstvo njegovih pravic.
ZDR člen 7, 7/2, 126. Kolektivna pogodba gradbene dejavnosti člen 38.
plača - del plače za delovno uspešnost - splošni akt - in favorem laboratoris
Tožena stranka v splošni akt ni smela vnesti določb glede dela plače za delovno uspešnost, ki so manj ugodne za delavce od določb zakona oz. kolektivne pogodbe. Takšne določbe splošnega akta se ne morejo uporabiti in ne smejo predstavljati podlage za znižanje plače.
začasna odredba – nevarnost - onemogočanje ali oteževanje uveljavitve terjatve tožeče stranke – obremenitev nepremičnin
Četudi je tožena stranka nepremičnini obremenila po nastanku obveznosti iz pogodbe z dne 2.7.2008 ter četudi je njen tekoči račun blokiran od 21.6.2010, kar je dve leti po nastanku obveznosti, to še niso okoliščine, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka s svojimi ravnanji deluje v smeri onemogočanja ali oteževanja uveljavitve terjatve tožeče stranke. Konkretnih trditev, iz katerih bi izhajalo, da tožena stranka razpolaga s svojim premoženjem prav v navedeno smer, tožeča stranka ni navedla.
OZ člen 52, 58, 190, 198. ZOR člen 73. ODZ paragraf 481, 521. ZZK-1 člen 6, 8. ZPN člen 5.
spor majhne vrednosti - dopustni pritožbeni razlogi - neupravičena obogatitev - uporabnina - služnost stanovanja - pogodba o ustanovitvi služnosti stanovanja - oblika pogodbe - teorija o realizaciji pravnega posla
V obravnavani zadevi ni izpolnjena temeljna predpostavka za utemeljenost zahtevka iz naslova neupravičene obogatitve, in sicer odsotnost pravnega temelja za bivanje v sporni nepremičnini. Toženka ima namreč veljavni pravni naslov za brezplačno uporabo sporne nepremičnine, in sicer pogodbo o služnosti stanovanja, ki jo je sklenila s tožnikom.
javni uslužbenec - vojak - plača - prevedba plače - dejansko delo
Dejstvo, da delavci na isti dolžnosti (delovnem mestu) prejemajo različno plačo, še ni v nasprotju z načelom enakosti oz. s principom enakega plačila za enako delo. Razlika v plači je lahko posledica različnih okoliščin, tudi tega, koliko časa določen delavec že opravlja delo na dolžnosti (delovnem mestu).
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca - rok za podajo odpovedi
V primeru nepravočasnega izplačila plač kot v primeru izplačila bistveno nižje plače rok za podajo izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi delavca ne začne teči že v trenutku, ko delavec izve za nepravočasno oz. bistveno nižje izplačilo, ampak po tem, ko zaradi tega opomni delodajalca in obvesti inšpektorja za delo , ter po tem, ko preteče osem dni, v katerih ima delodajalec možnost, da preneha s kršitvami oz. izpolni svoje obveznosti. Če delavec izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi poda pred začetkom teka roka, je odpoved nezakonita in njegov tožbeni zahtevek za plačilo odpravnine in odškodnine za čas odpovednega roka ni utemeljen.
DEDNO PRAVO – DENACIONALIZACIJA – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061212
ZD člen 21, 104, 104/1, 104/2, 228, 228/2. ZPP člen 224, 224/1, 224/4. ZDen člen 78, 78/1, 78/2, 83.
dedovanje denacionaliziranega premoženja – tretji dedni red – nastanek dedne pravice – nepopolni posvojenci – vstopna pravica
Dedna pravica se pri običajnem dedovanju pridobi z dnem smrti zapustnika, medtem ko se v zapuščinskem postopku po ZDen pridobi s pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji. Pred pravnomočnostjo odločbe o denacionalizaciji obstaja le zahtevek za vrnitev nacionaliziranega premoženja denacionalizacijskemu upravičencu, tak zahtevek pa ni v pravnem prometu.
Lastna pravica do dedovanja nepopolnih posvojencev po posvojiteljevih sorodnikih je bila tako po pravnih pravilih ODZ kot po kasnejši pravni ureditvi, veljavni ob uvedbi dedovanja denacionaliziranega premoženja po zapustniku, izključena, upoštevajoč prehodno določbo 228. člena ZD, ki ohranja dedno pravico nepopolnega posvojenca po njegovih (naravnih) sorodnikih, ki ji je dodana dedna pravica po posvojitelju, ne pa tudi po njegovih sorodnikih.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - utemeljen razlog - zagovor - pisna obdolžitev - možnosti za nadaljnjo zaposlitev
Okoliščina, da tožnica ni niti v naknadno podaljšanih rokih pripravila ustreznega finančnega poročila za leto 2007 in finančnega načrta za leto 2008, čeprav bi to lahko storila, pomeni, da tožnica svojega dela ni opravljala pravočasno, strokovno in kvalitetno, zaradi česar ji je tožena stranka utemeljeno podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz naslova nesposobnosti.
ZPP člen 318. ZDR člen 184. OZ člen 131, 150, 179. ZMZPP člen 30.
zamudna sodba - nesreča pri delu - odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - krivdna odgovornost - nepremoženjska škoda - uporaba slovenskega prava
Sodišče prve stopnje je za presojo odškodninske odgovornosti tožene stranke (delodajalca) pravilno uporabilo slovensko pravo, čeprav se je tožnik (delavec) poškodoval na gradbišču v Italiji. Tožnik se je poškodoval pri opravljanju dela po pogodbi o zaposlitvi, ki je bila sklenjena v Republiki Sloveniji po slovenskem pravu. Na podlagi tega je treba šteti, da je v presojani zadevi podana tesnejša zveza s slovenskim pravom.
Ker je dolžan delodajalec delavcu, ki je v bolniškem staležu, tudi v daljšem obdobju (nad 30 delovnih dni) izplačati nadomestilo plače v breme zdravstvenega zavarovanja, je odločitev sodišča, ki je tožbenemu zahtevku v tem delu ob izpolnjenih pogojih za izdajo zamudne sodbe ugodilo, materialno pravno pravilna.