odškodninska odgovornost mladoletnika – predpostavke odškodninske odgovornosti – deliktna sposobnost – sposobnost razsojanja – dokazno breme
Sozavarovanec toženke je bil ob nastanku škodnega dogodka star 12 let, zato zanj po drugem odstavku 137. člena OZ velja zakonita domneva o njegovi nesposobnosti za razsojanje. Tako za škodo ne odgovarja razen, če se dokaže, da je bil pri povzročitvi škode zmožen razsojati, kar mora dokazati tožnik. Ker tožnik ni uspel dokazati, da je bil sozavarovanec toženke, glede na svoje konkretne sposobnosti, v trenutku nastanka škode, torej tudi ob upoštevanju konkretnih okoliščin primera, sposoben dojeti pomen svojega ravnanja in je tako bil zmožen razsojati, njegova deliktna sposobnost ni dokazana. Zato v skladu z drugim odstavkom 137. člena OZ za škodo ne odgovarja.
Organizator shoda večjega števila ljudi v zaprtem prostoru ali na prostem odgovarja za škodo, nastalo s smrtjo ali telesno poškodbo, ki nastane zaradi izrednih okoliščin, ki lahko nastanejo ob takih priložnostih, kot je gibanje množic, splošen nered in podobno. Prva toženka torej za škodo, nastalo zaradi gibanja množice (ki se lahko izmakne še tako skrbnemu nadzoru ali usmerjanju) odgovarja objektivno, ne glede na svojo krivdo. Škoda pa je tožnici brez dvoma nastala prav zaradi neobvladljivega gibanja množice ljudi pred lokalom L. (kar izpostavlja celo pritožba), ko so se nekateri obiskovalci zabave poškodovali zaradi izrednega pritiska množice pred vhodom.
Na podlagi sklenjene pogodbe o zavarovanju civilne odgovornosti je tožena stranka odgovorna tožniku za škodo, saj je podana odškodninska odgovornost njenega zavarovanca.
začasna odredba na prepoved odsvojitve ali obremenitve poslovnega deleža – nezakonitost pogodbe - financiranje nakupa poslovnega deleža
Tožeča stranka ni izkazala, da bi bila izpodbijana pogodba nezakonita, saj ni izkazala zatrjevanega dejstva nedovoljene finančne asistence 1. tožene stranke, pri prodaji poslovnega deleža v 5. toženi stranki. Sodišče prve stopnje je ob izrecnem nasprotovanju toženih strank, pravilno ugotovilo, da 1. tožena stranka ni 2. toženi stranki financirala nakupa poslovnega deleža v 5. toženi stranki z zagotovitvijo posojila, predujma ali česa podobnega.
začasna odredba za zavarovanje nedenarnih terjatev – regulacijska začasna odredba – pogoji za začasno odredbo - verjetnost terjatve – odklop vode
Ureditveno oziroma regulacijsko začasno odredbo sodišče izda, če upnik izkaže verjeten obstoj terjatve in hkrati potrebnost odredbe, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode, ali pa, če izkaže, da dolžnik z izdajo začasne odredbe, če bi se tekom postopka izkazala za neutemeljeno, ne bi utrpel hujših neugodnih posledic od tistih, ki bi brez izdaje začasne odredbe nastale upniku.
pasivna legitimacija – zavarovalnica – prometna nesreča – povrnitev škode – škoda povzročena z vozilom iz tujine – prometna nesreča na območju Republike Slovenije
Tožnik zahteva povrnitev škode, ki mu je nastala v prometni nesreči na območju Republike Slovenije, pri čemer pa je škoda povzročena z vozilom, ki izvira iz tujine in zanjo odgovarja Slovensko zavarovalno združenje na podlagi prvega odstavka 26. člena ZOZP. V skladu s to določbo lahko odškodninski zahtevek oškodovanca Združenje obravnava sámo, ali pa pooblasti eno od zavarovalnic, svojih članic. Tožena stranka je zavarovalnica, ki jo je združenje pooblastilo za obravnavanje odškodninskega zahtevka, zato ni pasivno legitimirana v primeru sodnega spora.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO – ZAVAROVALNO PRAVO
VSL0072926
OZ člen 150, 153, 153/3, 171.
objektivna odgovornost delodajalca – nevarna dejavnost – nezgoda pri delu – padec iz gradbenega odra - soprispevek oškodovanca – odškodnina za nepremoženjsko škodo - renta
Četudi toženec odgovarja po pravilih o objektivni odgovornosti, je za presojo o tožnikovem prispevku pomemben tudi vpliv morebitnih toženčevih kršitev varnostnih predpisov (se pravi opustitev predpisane skrbnosti) za nastanek škodnega dogodka. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki povečujejo težo toženčeve odgovornosti, je na strani tožnika. Trditveno in dokazno breme glede okoliščin, ki utemeljujejo neskrbnost tožnikovega ravnanja, pa je na toženčevi strani.
IZVRŠILNO PRAVO – STEČAJNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0061151
ZFPPIPP člen 350, 350/2, 350/3, 351, 351/2, 442, 442/1, 442/1-1, 442/6, 443, 443/1, 443/2, 443/6. ZIZ člen 24, 24/4. ZPP člen 205.
stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe – uveljavitev zahtevkov do družbenikov izbrisane pravne osebe – predlog za nadaljevanje izvršbe
Z začetkom stečajnega postopka nad pozneje najdenim premoženjem izbrisane pravne osebe preneha pravica upnikov uveljavljati zahtevke proti družbeniku izbrisane pravne osebe, pravico do uveljavljanja teh zahtevkov pa pridobi upravitelj za račun stečajne mase.
umik tožbe zaradi potrjene prisilne poravnave – dolžnost povrnitve stroškov
S pravnomočnostjo potrjene prisilne poravnave tožeča stranka ni imela več interesa za vodenja pravdnega postopka zoper toženo stranko, saj je bila njena terjatev s potrjeno prisilno poravnavo v celoti priznana, pa je kljub temu tožbo umaknila šele 26. 8. 2011, torej več kot leto kasneje. Ker torej tožbe ni umaknila takoj, ko bi jo lahko, je dolžna toženi stranki povrniti njene pravdne stroške, kot je pravilno sklenilo že sodišče prve stopnje.
S predlagano začasno odredbo, po kateri je tožena stranka dolžna tožnici vzpostaviti delovno razmerje in jo prijaviti v vsa obvezna socialna zavarovanja za čas od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo, je dejansko izčrpan tožbeni zahtevek za ugotovitev, da je tožnica pri toženi stranki v delovnem razmerju od prenehanja delovnega razmerja do vrnitve na delo. Izdaja predlagane začasne odredbe bi tako pomenila prejudiciranje odločitve o glavni stvari, o kateri pa je vendarle potrebno odločiti na podlagi izvedenega kontradiktornega postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072468
OZ člen 2, 12, 435. ZPP člen 180, 180/1, 180/3, 324, 324/4.
prodajna pogodba – dostava blaga – naročanje blaga – poslovna praksa med strankama – navedba pravne podlage v obrazložitvi
V konkretnem primeru je kooperant oddal naročilo za dobavljeno blago preko zaposlenega pri tožeči stranki, kar je bilo skladno z utečeno prakso med pravdnima strankama. Zato tožena stranka ni dokazala svojih ugovornih trditev, da blaga v konkretnem primeru ni naročila.
izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika - subjektivni element izpodbojnosti - vedenje o finančnem stanju dolžnika - asignacija - pravno dejanje - pravni posel
Subjektivnega elementa izpodbojnosti ne utemeljuje zgolj vedenje upnika o stanju dolžnika, ampak tudi izostanek njegove skrbnosti v zvezi z ugotavljanjem tega dejstva.
Asignacija ni pogodba, sestavljata jo dva pravna posla, dve pooblastitvi, ki pa z vidika asignanta predstavljata ekonomsko in pravno nedeljivo celoto. Potrebno je upoštevati, da v opredeljevanje izpodbijanega pravnega dejanja ne spada navajanje pravnih poslov, ki so morda bili samo podlaga pravnemu dejanju (v zadevnem primeru posamezne pooblastitve), zaradi katerega je nastala pravna posledica, ki upravičuje njegovo izpodbijanje. Pravno dejanje namreč ni posel, ki bi bil identičen pojmu pravnega posla. Bistveno je, da se izpodbija dolžnikovo dejanje.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – odškodnina zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – procesne predpostavke – nadzorstvena pritožba
Izplačilo denarne odškodnine za povzročeno škodo zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja lahko zahteva stranka, ki je vložila nadzorstveno pritožbo, kateri je bilo ugodeno.
Prvo tožena stranka se želi svoje odgovornosti za napake razbremeniti s sklicevanjem na odgovornost drugo tožene stranke, ki je na terasi polagala le zaključno oblogo. Odločilnega pravnega dejstva, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, da hidroizolacija na terasi ne zagotavlja vododržnosti do spodnjih prostorov, pa pritožnik sploh ne izpodbija.
Kršitev 253. člena ZPP ni podana, če sodišče ne zasliši izvedenca, ki je podal pisno mnenje, če stranka ni podala takih pripomb, zaradi katerih bi bilo treba izvedenca zaslišati.
OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0070172
ZPP člen 98, 98/5, 231, 488. OZ člen 239, 251, 251/5.
pogodba o delu – pogodbena kazen – ustno uveljavljanje pogodbene kazni – izpodbijanje pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem
Smisel uveljavljanja pogodbene kazni je v pravni varnosti dolžnika, ki lahko na podlagi upnikovega molka ob sprejemu zamujene izpolnitve glavne obveznosti upravičeno domneva, da se je upnik odrekel svoji pravici do pogodbene kazni. Da bi pogodbi zvesta stranka lahko obdržala pravico do pogodbene kazni, mora hkrati s tem ali nemudoma potem, ko je izpolnitev prejela, uveljaviti pravico do pogodbene kazni, pri čemer zadostuje ustno uveljavljanje.
Na kršitev iz naslova pravilnosti in obstoja pooblastila za postopek pred sodiščem prve stopnje se lahko sklicuje samo stranka, ki ni bila v redu zastopana, ne pa tudi njen nasprotnik.
prekinitev postopka – uvedba stečajnega postopka – navadno sosporništvo
Odločitev sodišča prve stopnje o prekinitvi celotnega postopka je pravno zmotna, saj sta prvo tožena stranka kot glavni dolžnik in drugo tožena stranka kot porok v razmerju navadnih sospornikov, stečajni postopek pa je bil uveden le zoper prvo toženo stranko.
spor majhne vrednosti – napoved pritožbe – obrazložitev sodbe – dokazni postopek
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbo prvega odstavka 496. člena ZPP, ko je najprej izdalo sodbo brez obrazložitve, ki vsebuje tako pouk o pravici do pritožbe ter navedbo, da bo sodba z obrazložitvijo po četrtem odstavku 324. člena ZPP izdelana, če stranka napove pritožbo.
Zahtevek je določen takrat, kadar ni nobenega dvoma o tem, kaj tožeča stranka vtožuje. Za konkretni primer to pomeni, da bi bil tožbeni zahtevek določen, če bi bilo iz trditvene podlage tožeče stranke jasno razvidno, plačilo katerih del, v kolikšnem obsegu in po kolikšni ceni tožeča stranka zahteva. Tudi če bi vse predlagane priče potrdile s strani tožeče stranke zatrjevani dogovor med pravdnima strankama, da specifikacije del v računih ni treba navesti in da se vtoževani račun nanaša na "končna gradbena dela, kot so dokončanje vseh, nanašanje finega ometa in dr.", bi bil zahtevek še vedno nedoločen. Z izvajanjem dokazov namreč sodišče prve stopnje ne sme nadomestiti manjkajočih navedb.
odškodninska odgovornost – nepremoženjska škoda – medicinska napaka – vzročna zveza – dokazno breme
Tožeča stranka bi morala dokazati, da je bil vzrok za hud epileptični napad v napačno izdanem in zaužitem zdravilu. Pri odškodninski odgovornosti mora vzročno zvezo dokazati tožeča stranka.
stroški postopka - ZOdvT - nagrada za sporazum - vrednost spornega predmeta - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja
Sporazum o prenehanju delovnega razmerja, pri katerem sta sodelovala pooblaščenca obeh strank – odvetnika, je bil sklenjen po začetku sodnega postopka in pred njegovim zaključkom na prvi stopnji, v takšnem primeru pa je predvideno, da znaša nagrada odvetnika 0,7 osnovnega količnika (12. člen ZOdvT).