dodelitev otroka v varstvo in vzgojo – začasna odredba o zaupanju otroka v varstvo in vzgojo
Toženec v pritožbi ne pojasni, katera pravno pomembna dejstva naj bi prvo sodišče ugotovilo z zaslišanjem strank, v čem konkretno naj bi se sedaj kazalo bistveno spremenjeno stanje (po zadnjem razgovoru na centru za socialno delo), ne opredeli določno, zakaj tožnica ni primerna, da se ji otrok začasno zaupa v varstvo in vzgojo ter v čem naj bi se kazalo materino neprimerno obnašanje. Njegove trditve v tem pogledu so pavšalne narave, zato ne terjajo podrobnejšega odgovora pritožbenega sodišča. Razumljivo je, da je otrok te starosti močno navezan na oba starša in da si želi oba imeti v svoji bližini. Če joka ob koncu stika s tožencem, ko ga slednji vrne tožnici, to še ne more pomeniti, da za otroka pri tožnici ni ustrezno poskrbljeno.
810. člen OZ posredniku sicer resda izrecno prepoveduje za naročitelja sprejeti obveznosti iz pogodbenega razmerja, za katerega posreduje, razen če ga naročitelj za to posebej pismeno pooblasti. Vendar pa je tudi v primeru neobstoja pisnega pooblastila izpolnitev veljavno opravljena naročitelju, čeprav je izpolnjena tretji osebi, če jo upnik kasneje odobri ali izkoristi.
spor majhne vrednosti – pritožbeni razlogi – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja
Procesne kršitve, ki naj bi jih sodišče prve stopnje zagrešilo po trditvah tožeče stranke (upoštevanje prepoznega ugovora zastaranja), so relativne narave in glede na določbo prvega odstavka 458. člena ZPP niso dopusten pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
Po podatkih spisa je bil izpodbijani sklep sodišča prve stopnje dediču vročen v petek, 9.3.2012. Rok 15 dni za pritožbo je potekel v ponedeljek, 26.3.2012, medtem ko je sodišče dedičevo pritožbo zoper citirani sklep prejelo 30.3.2012. Pritožba je bila torej vložena prepozno, zato je pritožbeno sodišče ne more obravnavati in jo je moralo skladno z 352. členom v zvezi z 2. odstavkom 343. člena ZPP zavreči.
PREKRŠKI – PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL0066606
ZP-1 člen 67, 67/2, 136, 136/1, 136/1-1. ZPrCP člen 107, 107/12. ZVoz člen 50, 50/8, 58, 58/6, 80, 80/4. ZUP člen 87, 89.
preverjanje psihofizičnega stanja – zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti – splošni pogoji za udeležbo voznikov motornih vozil v cestnem prometu – veljavno vozniško dovoljenje – ponovna pridobitev vozniškega dovoljenja – neopravljen kontrolni zdravstveni pregled – opis prekrška – obstoj prekrška – smiselna uporaba določb zakona o splošnem upravnem postopku – osebno vročanje – vročanje pooblaščencu za vročitve
Za prekršek po 6. odstavku 58. člena ZVoz se kaznuje (samo) voznik, ki se pri vožnji vozila v cestnem prometu izkazuje z vozniškim dovoljenjem, ki je prenehalo veljati na podlagi sodne odločbe, torej voznik, ki mu je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja po zakonu, ki ureja prekrške.
V obravnavanem primeru je bilo na podlagi izvedenega dokaznega postopka ugotovljeno, da je obdolženec vozil z vozniškim dovoljenjem, ki mu je bilo odvzeto, ker ni opravil kontrolnega zdravstvenega pregleda, na katerega je bil napoten v določenem roku oziroma ga ni opravil v celoti, torej mu je bilo odvzeto na podlagi 1. odstavka 80. člena ZVoz.
Odločbe in sklepi ter drugi dokumenti, od katerih vročitve začne teči rok, se morajo vročiti osebno tistemu, kateremu so namenjeni, vendar pa upravni postopek dopušča, da ima stranka bodisi pooblaščenca bodisi le pooblaščenca za vročitve.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni po 1 odstavku 80. člena ZUP dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav.
predlog za oprostitev plačila sodne takse – nepopolna vloga – poziv na dopolnitev vloge – pritožba zoper sklep s pozivom na dopolnitev vloge - brezposelnost
Sodišče je utemeljeno tožničino pritožbo zoper sklep s pozivom na predložitev izjave iz 12. člena ZST-1 kot nedovoljeno zavrglo.
Brezposelnost sama po sebi še ni razlog za oprostitev plačila sodnih taks.
spor majhne vrednosti – nedovoljeno pritožbeni razlogi – dokaz z izvedencem – dokazno breme
Sodišče je imelo na razpolago obračune obeh pravdnih strank, ki niso bili skladni, pri čemer je tožeča stranka neskladnost obračunov pojasnjevala s toženkinim posredovanjem nepopolnih podatkov. Zato je bilo na tožeči stranki dokazno breme, da dokaže pravilnost in strokovnost opravljenega in toženi stranki zaračunanega dela. Presoje tega dejstva prvostopenjsko sodišče ni moglo opraviti brez izvedenca računovodske stroke, torej je bila tožeča stranka dolžna zagotoviti pogoje za izvedbo tega dokaza.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - UZANCE
VSL0070202
OZ člen 250, 619, 654, 659. ZPP člen 214, 214/5, 227, 227/5, 286, 286/1. Posebne gradbene uzance (1977) uzanca 42, 44, 46, 57, 63, 64, 65. Pravilnik o vsebini in načinu vodenja dnevnika o izvajanju del ter o načinu označitve gradbišča (1998) člen 2, 2/2, 3, 3/1, 9, 9/2.
gradbena pogodba - zamuda pri izvajanju del - podaljšanje roka za izvedbo del - podjemna pogodba - klavzula ključ v roke - gradbeni dnevnik - splošno znano dejstvo - uzance
Cena po Pogodbi je bila določena s klavzulo „ključ v roke“. Že glede na vsebino takega dogovora ni mogoče slediti trditvi tožene stranke, da so osnova za obračun del podatki iz knjige obračunskih izmer.
Gradbeni dnevnik bi morala voditi in hraniti tožena stranka kot izvajalec del, ne pa tožeča stranka, ki je bila njen podizvajalec. Okoliščina, da investitor nima shranjenega gradbenega dnevnika, ne predstavlja pravno relevantnega dejstva v tem sporu med izvajalcem in podizvajalcem.
osebni stečaj – odpust obveznosti – pritožbene novote – časovne meje pravnomočnosti
Pravica v pritožbi navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze se nanaša le na dejstva in dokaze, ki so v času, ko je sodišče prve stopnje o zadevi odločilo, že obstajali, pa jih stranka iz upravičenih razlogov ni navajala oziroma predlagala.
OBLIGACIJSKO PRAVO – STANOVANJSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VSL0072470
OZ člen 196, 197, 199. ZOR člen 149. SZ člen 28, 31, 31/1. ZPP člen 285.
upravnik – pogodba o upravljanju – soglasje lastnikov – obratovalni stroški in stroški upravljanja – gestija – verzija – pogodba v korist tretjega
Bistveno je, da upravnik predstavi ključ natančno za vsak strošek posebej in opredeli njegovo podlago.
Res je, da ni naloga sodišča, da samo pregleduje listine in ugotavlja, kako je tožeča stranka prišla do posameznega zneska. Vendar pa tožeča stranka utemeljeno opozarja, da je navedla zadostno trditveno podlago za preizkus višine vtoževanega zneska. Pomembno je, da je na podlagi podanih trditev s predloženimi dokazi mogoče preveriti vtoževano višino tožbenega zahtevka.Ni pa treba, da tožeča stranka vsako stroškovno postavko posebej tudi opisno obrazloži, če vsi elementi izračuna izhajajo iz predložene dokumentacije, ob čemer je način branja te dokumentacije zelo natančno pojasnjen.
URS člen 22. 23. ZPP člen 151, 151/1, 154, 155. ZDPra člen 14.
stroški postopka – potrebni stroški – stroški predhodnega postopka pred državnim pravobranilstvom – povečani stroški zaradi izbire odvetnika s sedežem izven sedeža sodišča – uspeh strank
Nobene zakonske podlage ni za to, da se stroške postopka, ki so nastali do odločitve z vmesno sodbo in stroške, ki so nastali kasneje, ločeno obravnava in za vsak del ločeno ugotavlja uspeh strank.
Predhoden postopek po 14. členu ZDPra ni procesna predpostavka, vendar pa stroškom, ki nastanejo, če se ga stranka posluži in s tem odpre možnost za mirno rešitev spora, ni mogoče odrekati potrebnosti.
Sodišče mora v vsakem primeru skrbno presoditi vse okoliščine primera in pretehtati, ali narava mandatnega razmerja med pooblaščencem in pooblastiteljem opravičuje, da se presežek stroškov, ki so nastali zato, ker je stranka izbrala odvetnika izven sedeža sodišča, naloži v plačilo nasprotni stranki.
ZZK-1 člen 125.a, 125.a/4, 125.a/6, 125.c, 125.c/1, 125.c/1-1, 125.c/1-2.
dovoljenost pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predlagatelj v nasprotju z določbami Zakona o zemljiški knjigi, ki določa obvezno elektronsko vlaganje pisanj, vložil pritožbo pisno. Predlagatelj ne spada med osebe iz 1. in 2. točke prvega odstavka 125.c člena ZZK-1.
kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa z mamili – kazen zapora – varnostni ukrep odvzem predmetov – stroški postopka – hišna preiskava – odredba preiskovalnega sodnika – obrazloženost odredbe - utemeljeni razlogi za sum – uradni zaznamek o zaznavi kaznivega dejanja – zapisnik o hišni preiskavi – zavrnitev dokaznih prdlogov – izvršitvena ravnanja – zaslišanje priče – kazenska sankcija – olajševalne okoliščine – obrazloženost pritožbe – stroški pritožbe – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Neobrazloženost odredbe o hišni preiskavi po sebi ne pomeni, da je bil zapisnik o tem dejanju pridobljen s kršitvijo z Ustavo določenih človekovih pravic in temeljnih svoboščin in ne, da se za to sodba nanj in na ostale dokaze po določbah Zakona o kazenskem postopku ne bi smela opreti.
Obveznost spremembe predračuna stroškov na podlagi predloga upravitelja in na podlagi mnenja upniškega odbora je določena le za stroške iz 1. ali 2. točke drugega odstavka 356. člena ZFPPIPP v obsegu, vključenem v predračun stroškov, če se med stečajnim postopkom pokaže, da posamezne vrste teh stroškov niso zadostne za izvedbo dejanj, ki jih je treba opraviti v stečajnem postopku.
vpis lastninske pravice na podlagi sporazuma o razdelitvi skupnega premoženja - potrebnost potrdila o namenski rabi - promet z nepremičninami - posadna listina
Listina, s katero predlagateljica utemeljuje svoj zemljiškoknjižni predlog za vpis, je sporazum o ugotovitvi in razdelitvi skupnega premoženja, katerega sta že predhodno na originaren način pridobila oba zakonca skupaj in je sklenjen na podlagi 58. člena ZZZDR. V obravnavanem primeru zato ne gre za promet z nepremičninami, za kakršnega so predpisani pogoji za vpis iz 38. člena ZZK-1, niti ne gre za posadno listino.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO DRUŽB – STEČAJNO PRAVO
VSL0070204
ZPP člen 205, 205/3, 207, 207/1. ZFPPIPP člen 269.
izbris pravne osebe iz registra zaradi pripojitve – nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka – absolutna bistvena kršitev določb postopka – sklepčnost tožbe – popolnost tožbe – stranka v postopku – izpodbijanje pravnih dejanj stečajnega dolžnika – verižna kompenzacija
Sodišče prve stopnje je toženi stranki v odgovor vročilo tožbo, na kateri je v uvodu kot tožena stranka navedena N. d.o.o., v tožbenem zahtevku pa A. d.o.o. (redna št. 8). Taka tožba ni niti sklepčna niti popolna (če ni izveden postopek prekinitve in nadaljevanja postopka). Sodišče prve stopnje pa je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku in to proti družbi N.. S tem je, kot smiselno izhaja iz pritožbenih navedb, zagrešilo absolutno bistveno kršitev določil pravdnega postopka.
oprostitev plačila sodne takse – finančno in likvidnostno stanje – bilančni dobiček
Bilančni dobiček odraža višino prostega kapitala družbe po koncu poslovnega leta, ki ga je dovoljeno uporabiti, zaradi česar pritožbeno navajanje, da gre za fakturirano in ne plačano realizacijo, ni utemeljeno.
izbris stavbne pravice pri eni izmed nepremičnin, pri kateri je bila ustanovljena – sprememba lastniškega stanja pri eni izmed nepremičnin – sprememba vsebine stavbne pravice
Sprememba vsebine stavbne pravice se lahko doseže tako, da se zahteva izbris veljavne stavbne pravice in vknjižbo nove.
S specialno ureditvijo zastaranja ter opisanim namenom ni združljivo stališče pritožnika, da je končni obseg škode lahko znan šele po izteku predpisanega obdobja prepovedi konkurence. Tožeča stranka bi glede na njej znan obseg lastnega poslovanja s posameznimi strankami ter vednost o konkretno prevzetih poslih lahko izgubljeni dobiček izračunala že pred iztekom obdobja, za katerega je veljala prepoved konkurence.
Ker so stranke odšle k tožencu zato, ker so bile z delom tožeče stranke nezadovoljne, o dejanju v nasprotju z dobrimi običaji ne moremo govoriti.