CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00010707
ZPP člen 8, 115, 214. ZPotK-1 člen 20, 20/1, 27, 27/3. OZ člen 190. Uredba Sveta (ES) št. 44/2001 z dne 22. decembra 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 15, 16, 16/1, 17. Uredba (ES) št. 593/2008 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 17. junija 2008 o pravu, ki se uporablja za pogodbena obligacijska razmerja (Rim I) člen 6, 6/1, 6/2.
kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - upravno izplačilna prepoved - potrošnik - potrošniška pogodba - potrošniška kreditna pogodba - odstop od terjatve - neupravičena pridobitev - pasivna legitimacija - dogovor o pristojnosti - dogovor o uporabi tujega prava - uporaba slovenskega prava - kogentne določbe - dovoljenje za opravljanje storitev potrošniškega kreditiranja - trditveno in dokazno breme - izvedba naroka v odsotnosti tožene stranke - pristojnost slovenskega sodišča - zakoniti zastopnik stranke - neopravičena odsotnost z naroka - zdravniško opravičilo
Ker lahko tožnica v skladu s prvim odstavkom 16. člena Uredbe Sveta ES št. 44/2001 z dne 22. 12. 2000 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah sproži postopek zoper drugo pogodbeno stranko bodisi pred sodiščem v državi članici, v kateri ima ta stranka svoje prebivališče, ali pred sodišči kraja, kjer ima potrošnik stalno prebivališče – tožnica pa ima stalno prebivališče v R Sloveniji – je pravilna odločitev prvega sodišča, da je podana pristojnost slovenskega sodišča. V pogodbi sklenjeni dogovor o pristojnosti sodišča R Češke ne zadosti pogojem 17. člena uredbe; sklenjen bi namreč moral biti po nastanku spora.
Izhajajoč iz dejstva, da ima tožnica stalno prebivališče v R Sloveniji, čemur toženec ni ugovarjal, je pravilna odločitev prvega sodišča, da je v skladu s prvim odstavkom 6. člena Uredbe Rim I treba uporabiti pravo R Slovenije. Tožnica in kreditodajalec sta se sicer res dogovorila o uporabi prava R Češke, vendar pa je pravilno nadaljnje razlogovanje prvega sodišča, da v skladu z drugim odstavkom 6. člena Uredbe Rim I izbira prava potrošnika ne sme prikrajšati za zaščito, ki mu jo zagotavljajo določbe, od katerih po pravu R Slovenije ni dogovorjeno odstopanje z dogovorom. Zato se je prvo sodišče pravilno oprlo na določbe ZPotK-1. Gre za kogentne določbe, od katerih ni dovoljeno odstopati. Ker je pogodba nična, je za odločitev v obravnavani zadevi treba uporabiti pravo R Slovenije tudi na podlagi prvega odstavka 6. člena Uredbe Rim. I.
neposlovna odškodninska odgovornost - splošna prepoved povzročanja škode - zavarovanje splošne civilne odgovornosti - odškodninska odgovornost zavarovanca - krivdna odškodninska odgovornost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - opustitev dolžne skrbnosti pri vzdrževanju - avtomatska premična vrata - pomična vrata v trgovini - premoženjska in nepremoženjska škoda - individualizacija in objektivna pogojenost odškodnine - pravična denarna odškodnina - vpliv starosti oškodovanca na višino odškodnine - zdraviliško zdravljenje
Zavarovanec toženke je odškodninsko odgovoren za tožničino hudo telesno poškodbo, ker v trgovini ni poskrbel za ustrezno delovanje dvokrilnih avtomatskih senzorskih vrat, ki so se nepričakovano zaprla natanko v trenutku, ko se je med vratnimi krili nahajala tožnica.
Sodišče prve stopnje je pri odločanju o zahtevku v tem sporu pravilno izhajalo iz navedb tožnika o obsegu nadurnega dela v vtoževanem obdobju. Tožena stranka je namreč kot delodajalec dolžna voditi evidenco delovnega časa. V tem sporu je bila dolžna konkretno navesti, te navedbe pa tudi dokazati, kakšen obseg nadurnega dela je tožnik opravil oziroma, da je tožnik opravil manj nadurnega dela, kot zatrjuje. Če delavec v postopku zahteva plačilo dodatka za nadurno delo, je delodajalec tisti, ki nosi dokazno breme in mora poskrbeti za ustrezna dokazila za dokazovanje neutemeljenosti tožbenega zahtevka delavca (ker je vse obveznosti do delavca plačal oziroma ker delavec nadurnega dela sploh ni opravil).
ZFPPIPP člen 399, 399/2, 399/2-1, 403, 403/2, 403/3, 405, 407, 407/5, 407/5-1. KZ-1 člen 82, 82/4, 82/4-2.
postopek osebnega stečaja - odpust obveznosti - pogoji za odpust obveznosti - preizkus po uradni dolžnosti - zakonske ovire za odpust obveznosti - obsodba za kaznivo dejanje - izbris obsodbe iz kazenske evidence - potek preizkusnega obdobja
Ker je obstoj zakonske ovire za odpust obveznosti iz 1. točke drugega odstavka 399. člena ZFPPIPP prvostopenjsko sodišče moralo ugotavljati po uradni dolžnosti, je zmotno pritožbeno stališče, da bi v zvezi z ugotavljanjem zakonske ovire sodišče moralo postopati kot v primeru vloženega ugovora proti odpustu obveznosti po 405. členu ZFPPIPP, ker za to ni zakonske podlage.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010272
ZPP člen 181, 274.
razmerje med upravnikom in etažnimi lastniki - pozitivna in negativna ugotovitvena tožba - obstoj pogodbenega razmerja - prenehanje pogodbe - pravni interes za izdajo ugotovitvene odločbe - pravni interes za negativno ugotovitveno tožbo - nepravilno zavrženje tožbe - deklaratornost vpisa upravnika v register - pravica do sodnega varstva
Tožnica s predmetno tožbo izrecno ne zahteva ugotovitve obstoja pogodbenega razmerja med njo in toženci (to je etažnimi lastniki), ampak ugotovitev, da ni prenehalo takšno razmerje, ki je nastalo v skladu s pogodbo o upravljanju. To obenem pomeni, da pravno razmerje (sedaj) še vedno obstoji.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3, 642, 642/2.
podjemna pogodba - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - manjvrednost izvedenih del - refleksna škoda - pobotni ugovor
Ni sporno, da je toženi stranki nastala škoda na fasadi, vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani njeni elementi, splošni predpostavki: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, in posebni predpostavki: nastanek škode, ki je v vzročni zvezi z napako. Izključitev ene od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker tožena stranka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo, je bil pobotni ugovor iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
upravičenci za vložitev pritožbe - pritožba oškodovanca - ustavitev postopka za preklic pogojne obsodbe
Drugačna situacija pa nastane, ko se oškodovanec ali njegov pooblaščenec pritoži zoper sklep sodišča, s katerim je postopek za preklic pogojne obsodbe ustavilo. Pritožba zoper sklep pa ne obsega le upravičencev za pritožbo zoper sodbo sodišča prve stopnje, ampak je krog upravičencev do pritožbe po določbi prvega odstavka 399. člena ZKP širši, saj lahko pritožbo zoper sklep vloži stranka in oseba, katere pravica je bila prekršena. To situacijo obravnava načelno pravno mnenje Občne seje Vrhovnega sodišča z dne 16. 6. 1998, objavljenega v publikaciji Pravna mnenja 1/98 na 3. strani.
Pri pritožbi zoper sklep, ki jo vloži oškodovanec, je potrebno presojati tudi, ali je bila pravica pritožnika prekršena, torej treba je presojati tudi utemeljenost pritožbe. Če bo sodišče ugotovilo, da pritožnikova pravica ni bila prekršena, bo moralo pritožbo kot nedovoljeno zavreči. Zavrglo jo bo, če bo spoznalo, da po vsebini ni utemeljena in jo je torej vložila oseba, ki ji pravica ni bila prekršena.
nevzdržnost zakonske zveze za enega od zakoncev - pravni standard nevzdržnost zakonske zveze - pogoji za razvezo zakonske zveze - sporazumna razveza zakonske zveze - premoženjska razmerja med zakoncema - delitev skupnega premoženja zakoncev
Razvidno je, da toženka nasprotuje razvezi zakonske zveze predvsem iz razloga, ker med pravdnima strankama še niso urejena premoženjskopravna razmerja. Vendar to ni razlog, ki bi onemogočal razvezo zakonske zveze.
Za razvezo zakonske zveze zadošča, da postane nevzdržna za enega od zakoncev. Tožnik je v tožbi jasno navedel, da s toženko že dolgo ne živi več skupaj in da je zakonska zveza nevzdržna, ker med pravdnima strankama ni več razumevanja. Ugotovljene okoliščine izpolnjujejo pravni standard nevzdržnosti zakonske zveze za tožnika.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00009730
ZFPPIPP člen 132, 132/3, 132/3-1, 245, 245/3, 246, 246/4. ZIZ člen 35, 147, 166. OZ člen 131, 190. ZPP člen 180, 180/3, 214, 214/2.
stečajni postopek nad dolžnikom - vpliv začetka postopka zaradi insolventnosti na začete postopke izvršbe ali zavarovanja - prenos pooblastil na upravitelja - stečajna masa - neupravičena obogatitev - prikrajšanje - kondikcija - dolžnikov dolžnik - stečajni upravitelj - ločitvena pravica - predhodna odredba - izvršilni predlog - odgovornost organizacije za plačilni promet - odškodninska odgovornost - pravna kvalifikacija spora - življenjski primer - pravilo iura novit curia - neprerekana dejstva - domneva neprerekanih dejstev - materialno procesno vodstvo
Ker je pravna prednica tožnice v stečajno maso dolžnika plačala vtoževani znesek, je na njeni strani prišlo do prikrajšanja, na strani toženca, ki je znesek prejel po začetku stečaja nad dolžnikom, pa je prišlo do obogatitve. Ker sta prikrajšanje tožnice na eni in obogatitev toženca na drugi strani v vzročni zvezi, je kondikcijski zahtevek utemeljen. Stečajna upraviteljica bi sicer lahko izbrala tudi drugo pot in znesek, za katerega je bila prikrajšana stečajna masa, zahtevala neposredno od toženca, vendar pa se ena in druga možnost ne izključujeta.
ZDen člen 27. ZSKZ člen 14. ZIKS člen 145, 145a, 145b.
vrnitev kmetijskih zemljišč - zemljiškoknjižni lastnik - last občine - dejanski lastnik nepremičnine - lastnina države - Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS kot zavezanec - zavezanec za vrnitev nepremičnine v naravi
Situaciji neprilagojeni zemljiškoknjižni vpis lastninske pravice v korist Mestne občine Ljubljana, glede na to, da je do prenosa lastninske pravice (na Republiko Slovenijo) prišlo že z zakonom, nima konstitutivnega učinka in na pravilnost in zakonitost odločitve nima vpliva, kakor tudi ne na izvedbo vpisa lastninske pravice v korist upravičenca v zemljiški knjigi.
ZPP člen 205, 205/1, 205/1-4, 207, 207/2, 208, 208/1. ZFPPIPP člen 252, 289, 296, 301, 301/2, 301/8.
pravne posledice začetka stečajnega postopka - prekinitev postopka - objava sklepa o preizkusu terjatev - priznanje terjatve v stečajnem postopku - učinek res iudicata - izguba pravnega interesa - stroški pravdnega postopka - nastanek terjatve - izdaja odločbe
Priznanje terjatve v stečajnem postopku ima enak pravni učinek kot pravnomočna sodba (učinek res iudicata). S priznanjem terjatve je tožeča stranka izgubila pravni interes za nadaljevanje te pravde.
Terjatve iz naslova stroškov tekočega pravdnega postopka upnikom v stečajnem postopku ni treba prijaviti, niti kot pogojne.
Terjatev iz naslova pravdnih stroškov nastane z izdajo sodne odločbe, ki odloči o tej terjatvi in njenemu zavezancu.
DRUŽINSKO PRAVO - SODNI REGISTER - STEČAJNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00010109
ZFPPIPP člen 224, 224/2, 381, 381/1, 386, 386/1, 386/1-1, 389, 389/1. ZGD-1 člen 482, 482/1. ZSReg člen 30, 30/1. ZIZ člen 15, 239.
začasna odredba - namen zavarovanja z začasno odredbo - pravne posledice začetka stečajnega postopka - omejitev poslovne sposobnosti stečajnega dolžnika - sodna intervencija - registrski postopek - udeleženci postopka - predlog za vpis spremembe v sodni register - prenos poslovnega deleža v d.o.o. - sporazum o delitvi skupnega premoženja - stečajna masa v postopku osebnega stečaja
Ker prva toženka še ne razpolaga z listinami, ki bi ji omogočile vpis spremembe podatkov v sodni register, intervencija sodišča, s katero bi ji z začasno odredbo prepovedalo na registrskem sodišču vložiti nepopoln predlog, v konkretnem primeru (ob upoštevanju dejstva, da je tožeča stranka v postopku osebnega stečaja) ni potrebna.
Poslovni delež dolžnika v družbi z omejeno odgovornostjo, ki ga je imel ob začetku postopka osebnega stečaja, predstavlja njegovo premoženje, ki spada v stečajno maso.
premoženjska razmerja med zunajzakonskima partnerjema - skupno premoženje - skupno premoženje zunajzakonskih partnerjev - ugotovitev obsega skupnega premoženja in deležev na njem - višina deležev na skupnem premoženju - nova stvar - nastanek nove stvari - vlaganja v posebno premoženje zunajzakonskega partnerja - skupna vlaganja - vložek posebnega premoženja v skupno premoženje - stvarnopravne posledice vlaganja v nepremičnino - ocena vrednosti nepremičnine - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - vrednost vlaganj v nepremičnino - izvedensko mnenje - stvarnopravni zahtevek - obligacijski zahtevek - nematerialni prispevek - skrb za dom in družino - zakonska domneva o enakih deležih na skupnem premoženju - dokazna ocena
V času uporabe ZTLR so imela vlaganja v posebno premoženje drugega zakonca oziroma zunajzakonskega partnerja, čeprav se presojajo po materialnopravnih določbah ZZZDR glede premoženjskih razmerij med zakoncema, stvarnopravne posledice le v primeru, če so v času trajanja zakonske zveze oziroma izvenzakonske skupnosti izvedena dela spremenila stanje in vrednost nepremičnine v tolikšni meri, da je prišlo do spremembe identitete nepremičnine, oziroma da jo je bilo mogoče šteti za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, ali ob predpostavki, da je obstajalo soglasje drugega zakonca za pridobitev solastninske pravice na tej stvari.
Spor o višini deležev na skupnem premoženju ni obračunska pravda. Gre za celovito presojo razmerij med bivšima zakoncema oziroma izvenzakonskima partnerjema. Upoštevati je treba celotno obdobje njunega skupnega življenja, celoto skupnega premoženja, ki ga v tem času ustvarita, in upoštevati celovit pristop pri ugotavljanju deležev na celotnem premoženju, ne pa po posameznih stvareh. Od tega izhodišča ni mogoče odstopiti niti tedaj, kadar gre za vložek posebnega premoženja v skupno premoženje. Slednje lahko vpliva le na presojo o velikosti deležev posameznega partnerja na ugotovljenem skupnem premoženju. Dejstvi, kdaj je bila obravnavana stanovanjska stavba zgrajena in kdaj se je pravdnima strankama rodila skupna hči, torej sami po sebi ne moreta biti odločilni. Prav tako pa tudi ne zgolj dejstvo višine vložka, ki ga predstavlja toženčevo posebno premoženje.
Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da sta obe stranki v skupno premoženje vložili znatno posebno premoženje: toženec zemljišče z delavnico ter del gradbenega materiala, tožnica pa pretežni del (83% kupnine) od prodanega stanovanja. Na strani toženca je ugotovilo in upoštevalo še njegovo fizično delo z gradnjo, obrtniško delo s kompenzacijami in pomoč njegovih prijateljev pri gradnji, ki jo je oddelal. Na strani tožnice pa je kot pravno upoštevno ugotovilo njeno skrb za gospodinjstvo, dom in avto, kar vse je financirala s svojo redno plačo, ter vzgojo in varstvo skupne hčerke.
Tožeča stranka po priznanju terjatve ni umaknila tožbe, temveč je v pripravljalni vlogi vztrajala pri njej in zatrjevala v čem je njen pravni interes za nadaljevanje postopka. Ni pa vložila pritožbe zoper sklep in sodbo sodišča prve stopnje in s tem preprečila odločanja o pravdnih stroških po načelu uspeha.
stvarna služnost hoje in vožnje - obzirno izvrševanje služnosti - oviranje izvrševanja služnosti - konfesorna tožba - onemogočanje ali znatno oviranje uporabe služeče nepremičnine
Pritožbeno sodišče soglaša z razlogi sodišča prve stopnje, da tudi kratkotrajno parkiranje, v primeru, če je potrebno upravljavca vozila iskati, da ga preparkira, pomeni oviranje izvrševanja služnostne pravice. Nebistveno je sklicevanja pritožnika, da pri ustavitvi vozila zaradi izstopa potnikov oziroma razložitve tovora ne gre za parkiranje. Odločitev sodišča se namreč na takšne primere ne nanaša. Toženec tudi ne more uspeti s sklicevanjem na načelo obzirnega izvrševanja služnosti, saj tega načela ni mogoče razlagati tako, da bi služnostni upravičenec moral vedno znova posredovati za dosego cilja, za katerega je bila služnost ustanovljena, torej v konkretnem primeru proste poti.
odškodninska odgovornost delodajalca - delovna nesreča - poklicna usposobljenost delavca - praktično usposabljanje - nepravilno ravnanje - ravnanje delavca - deljena odgovornost - soprispevek delavca k škodnemu dogodku - navodila za varno delo
Tožnica je bila teoretično in praktično pravilno usposobljena za konkretni delovni proces.
Preprečitvi nesreč so namenjena navodila za (varno) delo. Do zamenjave stopalk ne bi prišlo, če bi imela obe stopalki obuti, kot bi jih morala imeti. Tožnica, ki si ni namestila stopalk na obe nogi, ni ravnala dovolj skrbno in je s tem v 20 % prispevala k nastanku škode. Da je ob nastanku poškodbe delala pod pritiskom doseganja norme, je potrdila s svojo izpovedbo, vendar to ne izključuje tožničine odgovornosti, da delo opravlja skrbno.
preložitev naroka za glavno obravnavo - upravičeni razlogi za izostanek z naroka - koncentracija postopka - javni interes - službena odsotnost - neodložljive obveznosti - upravičena zadržanost z naroka za glavno obravnavo - pooblastilo odvetniku - izvajanje dokazov
Sodišče po 115. členu ZPP ni dolžno preložiti naroka, če ne obstajajo okoliščine, ki to opravičujejo. Sodišče sme v javnem interesu, da zagotavlja koncentracijo in pospešitev postopka, narok preložiti zgolj v primeru, če so za to izpolnjeni zakonsko določeni pogoji, to je opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti opravičilo podprto z dokazom. Samo okoliščine, ki opravičujejo vrnitev v prejšnje stanje po 116. členu ali podaljšanje roka po 110. členu ZPP, so lahko zadosten razlog za preložitev razpisanega naroka zaradi obvestila stranke, ki se naroka ne more udeležiti.
Službene obveznosti same po sebi niso opravičljiv razlog za izostanek z naroka. Izjema bi bila podana zgolj v primeru, če bi šlo za nujen in neodložljiv, nenadni dogodek.
Tudi stranki, ki v postopku sodeluje sama je mogoče naložiti breme, da v primeru upravičene zadržanosti poskrbi za to, da bo opravo procesnega dejanja zagotovila preko pooblaščenca. V tehtanju med interesi strank in interesi delovanja pravosodja v celoti namreč ni pretirano pričakovanje, da bo stranka, ki ne more sodelovati na naroku, podala pooblastilo odvetniku oziroma zaprosila za brezplačno pravno pomoč.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če stranka pred tem ne navede konkretiziranih trditev, ki naj bi se s predlaganimi dokazi dokazovala. Izvajanje dokazov, med katere spada tudi dokaz z zaslišanjem pravdnih strank, je namreč namenjeno dokazovanju zatrjevanih dejstev, ne pa temu, da bi stranka na zaslišanju šele navajala pravnorelevantna dejstva oziroma podala ustrezne konkretizirane ugovore.
ugotovitev pravice ali pravnega razmerja - pravna korist za vložitev ugotovitvene tožbe - legalizacija nedovoljene gradnje - soglasje lastnika za gradnjo - soglasje solastnika - učinki pogodbe med pogodbenikoma in njunimi pravnimi nasledniki
Tožnici z uveljaljanjem zahtevka na ugotovitev, da je bilo soglasje za legalizacijo nedovoljene gradnje dano s podpisom pogodbe, uveljavljata ugotovitev pravnega razmerja, katerega vsebina je s strani pravnega prednika toženca dano soglasje za legalizacijo objektov. Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da sta tožnici s stopnjo verjetnosti izkazali, da jima bo uspeh v pravdi odprl možnost, da bosta lahko uveljavljali kakšno pravico ali korist, ki jima jo zagotavlja zakon, pa je brez pravde ne moreta doseči. Tožnici sta namreč že v tožbeni trditveni podlagi navedli, da sta po prejemu odločbe gradbene inšpekcije začeli postopek legalizacije nedovoljene gradnje. Pogoj za pridobitev gradbenega dovoljenja pa je soglasje solastnika za legalizacijo nedovoljene gradnje.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - ukinitev delovnega mesta - organizacijski razlog
Ukinitev organizacijske enote in ukinitev delovnega mesta, do katere je dejansko prišlo, je organizacijski razlog, zaradi katerega je prenehala potreba po delu dela, ki ga je tožnica opravljala pod pogoji odpovedane pogodbe o zaposlitvi in predstavlja utemeljen poslovni razlog po 1. alineji prvega odstavka 89. člena ZDR-1.
Glede na to, da je tožena stranka dokazala organizacijski razlog, to je ukinitev vseh delovnih mest vodij projektov, odpoved tožnici ni bila podana iz diskriminatornega razloga oziroma neutemeljenega razloga, ki ga določa 90. člen ZDR-1. Tudi dejstvo, da je tožena stranka na novo ustanovljeni delovni mesti zaposlila drugi dve delavki, ne predstavlja diskriminatorskega ravnanja s strani tožene stranke proti tožnici. ZDR-1 namreč ne določa več, da mora delodajalec v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga preveriti, ali je delavca mogoče zaposliti pod spremenjenimi pogoji ali na drugih delih oziroma ali ga je mogoče dokvalificirati za delo, ki ga opravlja, oziroma prekvalificirati za drugo delo, kot je to določal 88. člen ZDR. Zato tožena stranka tožnici zaposlitve na novoustanovljenih delovnih mestih ni bila dolžna ponuditi.