spor majhne vrednosti - stečajni postopek - izpodbojna pravna dejanja - razveljavitev učinkov pogodbe o asignaciji - plačilo DDV - nujna plačila - subjektivni pogoj izpodbojnosti
Zgolj zaradi tega, ker se je dolg tožeče stranke do tožene stranke (ki je bil poravnan z izpodbijanimi asignacijami) nanašal na plačilo DDV, ne moremo reči, da učinkov plačil, izvedenih na podlagi spornih asignacij, ni dovoljeno razveljaviti oziroma da asignacije z dne 12. 4., 14. 4. in 21. 3. 2016 niso izpodbojne. Pravnega dejanja stečajnega dolžnika, ki je predmet presoje v tem postopku, namreč ni mogoče subsumirati pod določbo 273. člena ZFPPIPP. Ni mogoče reči, da gre za nujno plačilo v smislu drugega odstavka 34. člena ZFPPIPP (pri čemer je potrebno poudariti, da tudi plačila, ki jih kot nujna za redno poslovanje družbe po nastopu insolventnosti opredeljuje 34. člen ZFPPIPP, samo zato še niso neizpodbojna).
zapadlost terjatve - sodna poravnava - sporazum o zavarovanju denarne terjatve - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Primerna opredelitev obveznosti v izvršilnem naslovu ne sme puščati nobenih dvomov o tem kakšna obveznost je dolgovana in od izvršilnega sodišča ne sme zaradi načela stroge formalne legalitete terjati dodatnega vsebinskega odločanja. Vsi elementi za določitev obsega obveznosti morajo izhajati iz samega izvršilnega naslova. Ugotavljanje plačil na podlagi te pogodbe je terjalo dodatno vsebinsko odločanje izvršilnega sodišča, ki ni temeljilo na upnikovih kvalificiranih listinah.
pogojno priznanje terjatev - priznanje ločitvene pravice v stečajnem postopku - pravočasnost tožbe
Po prvem odstavku 61. člena ZFPPIPP priznanje terjatev oziroma ločitvenih pravic ne more biti pogojno, zato je šteti, da je stečajni upravitelj ločitveno pravico in terjatev prerekal. Tožeča stranka pa tožbenega zahtevka za uveljavitev prerekane ločitvene pravice ni postavila pravilno, tako kot ji to nalaga določba prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP, saj je s tožbo pravočasno uveljavljala le zahtevek na ugotovitev obstoja ločitvene pravice tožeče stranke na nepremičninah tožene stranke, morala pa bi vložitvi zahtevek za uveljavitev ločitvene pravice, to je dajatveno tožbo z zahtevkom naj sodišče stečajnemu dolžniku naloži prednostno plačilo zavarovane terjatve iz premoženja, ki je predmet ločitvene pravice. Tožeča stranka je sicer z vlogo z dne 29. 10. 2015, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje, po poteku enomesečnega prekluzivnega roka po objavi sklepa o preizkusu terjatev 13. 8. 2015 in to pritožbeno ni izpodbijano, tožbo dopolnila z novim zahtevkom za uveljavitev ločitvene pravice oblikovanim v skladu z določbo prvega odstavka 305. člena ZFPPIPP. S tem procesnim dejanem pa je tožena stranka poleg obstoječega ugotovitvenega tožbenega zahtevka uveljavljala drug, dajatveni tožbeni zahtevek, kar je, kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje in temu pritrjuje tudi tožeča stranka v pritožbi, sprememba tožbe (drugi odstavek 184. člena ZPP). Ker je spremenjeno tožbo vložila po izteku enomesečnega materialnega prekluzivnega roka določenega v 305. členu ZFPPIPP je skladno z določbo 1. točke četrtega odstavka 305. člena ZFPPIPP njena ločitvena pravica prenehala.
ugovor zoper taksni plačilni nalog - prepoved reformatio in peius
Načelo prepovedi poslabšanja položaja pritožnika je po presoji pritožbenega sodišča potrebno ob smiselni uporabi določbe 359. člena ZPP (na podlagi tretjega odstavka 1. člena Zakona o sodnih taksah, ZST-1) uporabiti tudi pri presoji ugovora taksnega zavezanca o napačni odmeri sodne takse.
pristojnost in sestava sodišča - stvarna pristojnost sodišča - pravila postopka v gospodarskih sporih - gospodarski subjekt - samostojni podjetnik - opravljanje podjetniške dejavnosti - najemna pogodba - pridobitna dejavnost
V obravnavani zadevi je odločilno, ali je terjatev tožeče stranke (gospodarske družbe) do toženca nastala v zvezi z opravljanjem toženčeve podjetniške dejavnosti, ali zaradi zadovoljevanja njegovih osebnih potreb. Ker je toženčeva terjatev nastala v sferi njegovega delovanja kot gospodarskega subjekta, je treba spor obravnavati kot gospodarski spor.
Ker v pritožbi, ki jo je stranski intervenient vložil v pritožbenem roku, pritožbeni stroški niso bili specificirano priglašeni, predlog za izdajo dopolnilnega sklepa o teh stroških ni utemeljen.
ZGD člen 515, 515/3. ZSReg člen 31, 34, 34/1, 34/1-4. Uredba o spremembah Uredbe o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2015) člen 5, 5/1, 48.
odstopna izjava poslovodje - formalni pogoji za dovolitev vpisa - predlog za vpis spremembe zastopnikov - pravna praznina
Glede na to, da Uredba izrecno ne ureja odstopa direktorja, predlagatelj utemeljeno navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje a contrario uporabiti pravila o vpisih tudi za izbris. To pomeni zapolnitev pravne praznine z zrcalnim odločanjem kot v primeru vpisa poslovodje.
Ker lahko poslovodja z odstopno izjavo doseže prenehanje svoje funkcije, za pretrganje razmerja z družbo ni potrebno še delovanje skupščine.
sodna taksa za pritožbo - predlog za oprostitev plačila sodne takse - premoženjsko stanje prosilca - solastniški delež na nepremičnini - neresnični podatki v izjavi o premoženjskem stanju - zavrnitev predloga za taksno oprostitev - trditveno in dokazno breme predlagatelja taksne oprostitve
Pri ugotavljanju premoženjskega stanja prosilca za oprostitev plačila sodne takse se upošteva vse njegovo premoženje in tudi solastniški deleži pri nepremičninah, katerih solastnik je predlagatelj taksne oprostitve.
Treba je šteti, da stranka postopka, ki v izjavi navede neresnične oziroma nepopolne podatke, ni upravičena do oprostitve, odloga ali obročnega plačila sodne takse.
odredba za predložitev seznama premoženja dolžnika - predlog upnika za izdajo odredbe za predložitev seznama dolžnikovega premoženja - trdtveno in dokazno breme
Upnik mora v predlogu za izdajo odredbe o predložitvi seznama premoženja navesti dovolj konkretizirana dejstva, iz katerih je mogoče ugotoviti, da z do sedaj predlaganimi sredstvi izvršbe ne bo mogel biti poplačan. Kadar upnik navede, da je bilo v zadevi tekom izvršilnega postopka ugotovljeno, da izvršba s predlaganimi izvršilnimi sredstvi ni bila uspešna in to jasno izhaja že iz podatkov spisa, tem pogojem upnik zadosti.
izvršilni naslov - vezanost na izvršilni naslov načelo stroge formalne legalitete - dolžnikova zamuda - zakonske zamudne obresti
Ne glede na to, da je po materialnem pravu dolžan dolžnik, ki zamudi z izpolnitvijo denarne obveznosti, plačati poleg glavnice tudi zamudne obresti in so torej te res objektivna posledica zamude, s čimer upnik utemeljuje svojo pritožbo, upnik v izvršilnem postopku ne more zahtevati prisilne izterjave obresti, če za kaj takšnega nima podlage v izvršilnem naslovu.
popolnost predloga za oprostitev plačila sodnih taks
V predloženi izjavi dolžnice je na drugi strani pod podatki o materialnem stanju fizične osebe pod točko 2. tudi soglasje, da sodišče z namenom preverjanja podatkov po uradni dolžnosti pridobi njene podatke, ki so davčna tajnost. Soglasje je ponovljeno na četrti strani izjave pod točko 3. nad datumom in podpisom dolžnice. Izjavo o premoženjskem stanju je potrebno obravnavati kot celoto, ne glede na to v kakšni obliki je dana. Je zgolj vloga stranke.
Zaveza, da tožena stranka v času veljavnosti pogodbe ne sme samostojno prodajati svoje nepremičnine in mora vse pravne zadeve v zvezi s prodajo prevzeti tožeča stranka kot nepremičninska posrednica, je nična. Taka pogodbena zaveza neposredno omejuje razpolaganje tožene stranke s svojo nepremičnino v času veljavnosti sklenjene pogodbe, kar predstavlja dogovor, ki je v nasprotju s kogentnimi določbami Zakona o nepremičninskem posredovanju. Zgornja meja višine plačila za posredovanje, v primeru ko tožena stranka sama najde kupca, je že določena v zakonu in ne sme presegati ene četrtine s pogodbo dogovorjenega plačila za posredovanje.
Kogentni predpis preprečuje, da bi nepremičninski posredniki prodajalcem vsilili spoštovanje nepoštenih poslovnih pogojev.
Storilčevi zagovorniki pritožbi ne prilagajo dokazil za navedbe, da je storilec zoper sodbo Okrajnega sodišča v Ljubljani PR 1415/2016 z dne 29. 12. 2017 vložil napoved pritožbe. Pritožbeno sodišče pa po vpogledu v navedeni spis okrajnega sodišča ugotavlja, da storilec po osebnem prejemu prepisa izreka sodbe ni vložil napovedi pritožbe in je na sodbi klavzula pravnomočnosti, zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje v sklepu o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja, da je sodba postala pravnomočna.
plačilo v rezervni sklad - spor o pristojnosti - gospodarski spor - civilni spor - subjektivni in objektivni kriterij - fizične osebe
Tožnice, ki so fizične osebe, zahtevajo plačilo za rezervni sklad večstanovanjske zgradbe v Ljubljani. To ni takšne vrste spor, o katerem bi se odločalo v gospodarskem sporu.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - postopek po ZVEtL - določitev pripadajočega zemljišča
Ker pripadajoče zemljišče ni last zemljiškoknjižnega lastnika, to je tožeče stranke, ampak lastnikov posameznih delov stavbe, je vprašanje ali so obravnavana zemljišča pripadajoče zemljišče v predmetni pravdi, predhodno vprašanje. Šele če se bo izkazalo, da je tožeča stranka, ki je zemljiškoknjižni lastnik navedenih zemljišč tudi dejanski lastnik teh zemljišč, bo upravičena do razpolaganja z navedenimi zemljišči in do morebitnega plačila uporabnine za ta zemljišča.
ZP-1 člen 11a, 11a/2, 11a/3, 42, 106, 106/4, 106/4, 106/4-3. KZ-1 člen 324, 324/1. ZKP člen 358, 358-1. ZPrCP člen 30, 30/20.
prekršek in kaznivo dejanje - zastaranje postopka o prekršku
Ker je bila zoper obdolženko vložena kazenska ovadba zaradi kaznivega dejanja, ki ima tudi znake prekrška, se postopek o prekršku ni mogel začeti; kazenski postopek pa je bil nato pravnomočno ustavljen, zato skladno s tretjim odstavkom 11.a člena ZP-1 v tem času zastaranje pregona zaradi prekrška ni teklo.
ZDDV-1 člen 63.. Pravilnik o izvajanju Zakona o davku od dohodkov pravnih oseb (2007) člen 13.
dokazovanje z izvedencem - konkretiziranost in substanciranost dokaznega predloga - informativni dokaz z izvedencem - odškodnina - davek na dodano vrednost
Pravilno pa pritožba graja odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožeči stranki na dosojeno odškodnino priznalo še DDV. Sodišče druge stopnje ugotavlja, da je tožeča stranka davčni zavezanec, prav tako je davčni zavezanec revizijska hiša, kateri je storitev plačala. S plačilom DDV po izstavljenem računu revizijske hiše, pa tožeča stranka ni bila prikrajšana, saj si je slednjega v skladu s 63. členom Zakona o davku na dodatno vrednost - v nadaljevanju ZDDV-1) odbila in s plačilom slednjega ni oškodovana (načelo nevtralnosti davka), saj je DDV davek, ki pripada državi, ne pa davčnemu zavezancu ali davčnemu plačniku. Nenazadnje pa se od odškodnin davek na dodano vrednost ne obračunava (13. člen Pravilnika o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost). Za navedeni znesek (22% DDV) je sodišče druge stopnje tudi spremenilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje (5. alineja 358. člena ZPP) in posledično tudi odločitev o stroških postopka, kot sledi v nadaljevanju.
pravne posledice začetka stečajnega postopka za terjatve upnikov
Vendar pa se je ta nedenarna terjatev na dan začetka stečaja po sili zakona pretvorila v denarno terjatev po tržni vrednosti blaga ob začetku stečaja (253. člen Zakona o finančnem poslovanju, postopkih zaradi insolventnosti in prisilnem prenehanju - ZFPPIPP). Ta terjatev v višini 757.951,04 EUR pa je po svoji vsebini ista denarna terjatev, ki bi nastala s tem, da bi tožeča stranka (ker tožena stranka v spornem obdobju 430.654 kg mesa ohlajenih svinjskih polovic ni zmogla izročiti, kar med strankama ni bilo sporno dejstvo) na račun tožene stranke izdala račun za njeno plačilo.
ZFPPIPP člen 383, 383/6, 383/6-1,5, 408, 408/2, 408/2-2.
osebni stečaji - prijava in preizkus terjatev - nadaljevanje pravdnega postopka, prekinjenega zaradi uvedbe stečajnega postopka - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Tožnik je sicer res svojo terjatev priglasil v okviru stečajnega postopka, vendar pa stečajno sodišče po izdaji sklepa iz 1. točke šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, z dne 29. 3. 2016, s katerim je sklenilo, da se preizkus terjatev ne opravi, ni spremenilo tega sklepa iz razloga po 2. točki šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP, ker so se med stečajnim postopkom izpolnili pogoji za razdelitev, kar bi v skladu s 5. točko šestega odstavka 383. člena ZFPPIPP narekovalo, da se predmetni pravdni postopek znova prekine.