stvarna služnost hoje in vožnje - parkiranje - prestavitev služnostne poti - javno dobro - obzirno izvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - izvedenec - informativen dokaz
Čeprav SPZ posebej ne ureja sodnega varstva, ki bi zagotavljalo spremembo načina izvrševanja služnostne pravice, da bi ta manj obremenjevala služečo stvar, sodna praksa dopušča zahtevo lastnika služečega zemljišča po prestavitvi oziroma utesnitvi lokacije izvrševanja služnosti. Odločilno je, da se s tem bistveno ne spremenijo pogoji izvrševanja služnosti ter da na novo definirana služnost v celoti ustreza svojemu namenu.
Bistvo zahtevka na prestavitev stvarne služnosti je, da vsakokratnemu lastniku gospodujočega zemljišča ne oporeka potrebe po nadaljnji uporabi služnostne pravice, temveč izhaja iz okoliščine, da obstoji druga, v tožbenem zahtevku konkretizirana, možnost izvrševanja stvarne služnosti, ki je enakovredna obstoječi, bodisi po istih ali drugih zemljiščih istega lastnika, ali ob njegovi privolitvi tudi po zemljiščih tretjega lastnika. Sodišče mora torej presoditi, ali ob upoštevanju načela obzirnega izvrševanja stvarne služnosti ponujena nova možnost izvrševanja predstavlja za gospodujoče zemljišče enakovreden način uporabe služečih zemljišč glede na interese lastnika gospodujočega zemljišča.
izredna denarna socialna pomoč - namenska poraba sredstev - dokazila
Tožnik, na katerem je dokazno breme, da bi dokazal, da je CSD pravočasno obvestil o namenski porabi dodeljene izredne denarne socialne pomoči, tega ni uspel dokazati. V takem primeru, ko namenska poraba predhodno dodeljene izredne denarne socialne pomoči ni bila dokazana v roku 45 dni po njenem prejetju, tožnik ni upravičen do izredne denarne socialne pomoči 14 mesecev po mesecu prejema izredne denarne socialne pomoči, razen v primeru vložitve nove vloge za izredno denarno socialno pomoč zaradi naravne nesreče ali višje sile. V danem primeru za tak primer ne gre.
ZDR-1 člen 33, 34, 110, 110/1, 110/1-2, 110/1-4, 118, 118/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - sodna razveza
Pritožbeno sodišče soglaša s presojo sodišča prve stopnje, da očitana kršitev delovnih obveznosti po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neupravičen izostanek z dela) ni tako huda in resna, da bi onemogočala nadaljevanje delovnega razmerja med pravdnima strankama. Isto pa velja za drugo očitano kršitev po 4. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1 (neobveščanje delodajalca o razlogu odsotnosti z dela), ki je prav tako podana, čeprav je sodišče prve stopnje zmotno ugotovilo, da ni. Za zakonitost izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi mora biti namreč izpolnjen tudi drugi pogoj, naveden v prvem odstavku 109. člena ZDR-1, to je, da ob upoštevanju vseh okoliščin in interesov obeh pogodbenih strank ni mogoče nadaljevati delovnega razmerja do izteka odpovednega roka oziroma do poteka časa, za katerega je bila sklenjena pogodba o zaposlitvi.
nepopolna tožba - poziv za popravo tožbe - dopolnitev tožbe - zavrženje tožbe
Ker tožnica vloge kljub pozivu sodišča ni popravila oziroma dopolnila tako, da bi bila primerna za obravnavo, jo je sodišče pravilno zavrglo (peti odstavek 108. člena ZPP).
ZPIZ-2 člen 15, 16, 116, 116/3, 194, 406, 406/4.. ZPIZ-2B člen 37, 37/1, 37/2.. OZ člen 190, 190/3.
starostna pokojnina - dvojni status - družbenik - poslovodna oseba - preplačilo - vračilo izplačanih sredstev - neupravičena obogatitev
Za razsojo zadeve glede sorazmernega dela pokojnine je odločilno, da je bil tožnik že dokončno in pravnomočno delno vključen v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje. Odločba o delni vključitvi uživalca pokojnine v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje od 1. 1. 2016 je namreč postala dokončna in pravnomočna. To pa pomeni, da je bil zaradi delne vključitve v zavarovanje od 1. 1. 2016 dalje tožniku zakonito od istega dne dalje odmerjen tudi sorazmerni del pokojnine. Od pravnomočne delne vključitve v zavarovanje dalje, torej s 1. 1. 2016, je tožnik lahko upravičen le še do izplačevanja sorazmernega dela (75 %) priznane pokojnine.
Pravna podlaga za rešitev zadeve glede vrnitve preplačila je podana v 194. členu ZPIZ-2. Po tej določbi je oseba, ki ji je bil na račun zavoda izplačan denarni znesek, do katerega ni imela pravice, dolžna prejeto vrniti v skladu z določbami zakona o obligacijskih razmerjih. Po 3. odstavku 190. člena OZ obveznost vrnitve neupravičene pridobitve obstaja vselej, če kdo nekaj prejme glede na podlago, ki se ni uresničila, ali je pozneje odpadla. Gre za verzijsko terjatev, za katero je bistven premik premoženja brez pravnega temelja ali na temelju, ki je naknadno odpadel. Prav takšno stanje, ko je prišlo do odpada pravne podlage, je podano tudi v obravnavani zadevi, čeprav je bila preplačilna odločba izdana še pred pravnomočnostjo odločbe o izplačevanju sorazmernega dela pokojnine.
invalidnost - vzrok invalidnosti - bolezen - poškodba pri delu
Pri vprašanju vpliva zdravstvenih težav na tožnikovo invalidnost gre za medicinsko vprašanje. V izvedenskem mnenju je sodišče prve stopnje imelo dovolj strokovno prepričljive podlage za zaključek, da je v tožnikovem primeru vzrok nastanka III. kategorije invalidnosti 80 % bolezen in 20 % poškodba pri delu.
dokazna sredstva - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pravica do izjave - kontradiktornost - sodelovanje v postopku - ocena verodostojnosti priče - vrnitveni zahtevek - izročitev nepremičnine v posest
Dejstvo, da toženec ni imel možnosti sodelovanja pri ogledu stanovanja, ki ga je opravil izvedenec, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožencu je bilo izvedensko mnenje vročeno in je imel možnost, da se izreče tako o ugotovitvah v izvidu kot o mnenju.
Predmetna zadeva ne spada med socialne spore, kakor je to določeno v 7. členu ZDSS-1. Gre za spor v zvezi s postopkom izvršbe na nepremičnino, za katerega je določena stvarna pristojnost Okrajnega sodišča (5. člen ZIZ).
pravni interes kot procesna predpostavka - pravni interes za pritožbo - nedovoljena pritožba - uspeh stranke v postopku - izboljšanje pravnega položaja tožeče stranke
Ker je tožnik s svojim zahtevkom v celoti uspel, s pritožbo ne more doseči še ugodnejšega pravnega položaja, posledično zanjo nima pravnega interesa.
ZPP člen 3, 3/3, 5, 213, 213/2, 339, 339/2, 339/2-8.
zavrnitev dokaznega predloga - vnaprejšnja dokazna ocena - načelo kontradiktornosti - kršitev načela konktradiktornosti - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - krivdna odškodninska odgovornost - opustitev dolžnega ravnanja - padec na mokrih tleh - standard povprečno skrbnega človeka - splošno znano dejstvo
V skladu z drugim odstavkom 213. člena ZPP sodišče odloča o tem, kateri dokazi se bodo izvedli, vendar je pri tem omejeno z načelom kontradiktornosti (5. člen ZPP) in v okviru tega načela s pravico strank do izjave. Upravičen razlog za zavrnitev dokaznega predloga ne more biti ugotovitev nasprotnega dejstva na podlagi izvedbe in ocene drugih dokazov, saj tak razlog za zavrnitev nujno vsebuje prepovedano vnaprejšnjo dokazno oceno.
Sodna izvedenka je upoštevala celotno medicinsko in delovno dokumentacijo, vključno glede svojega poklica in na podlagi zaključka, da gre pri tožniku za nespremenjeno stanje in da tudi predpisana zdravila ostajajo ista, je glede tožnikove delazmožnosti edino logičen zaključek, da je pri njem še nadalje od spornega dne dalje podana III. kategorija invalidnosti.
ZST-1 člen 13, 13/2, 34a, 34a/7. ZIZ člen 29b, 29b/5.
predlog za oprostitev oziroma obročno plačilo ali odlog plačila sodne takse - izjava o premoženjskem stanju - druga zadeva - ugovor zoper plačilni nalog za plačilo sodne takse - pritožba zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - rok za plačilo sodne takse
Vložitev izjave o premoženjskem stanju oziroma predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse v eni zadevi ni mogoče upoštevati tudi v drugi zadevi.
Če stranka zoper plačilni nalog vloži ugovor (ali pa vloži pritožbo zoper sklep o ugovoru zoper plačilni nalog), sodišče pa njenemu pravnemu sredstvu ne ugodi, začne teči rok za plačilo takse naslednji dan po vročitvi sklepa, s katerim je odločeno o pravnem sredstvu.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - sodno varstvo - rok za vložitev tožbe - prekluzivni rok
Rok iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1 je materialni prekluzivni rok, kar pomeni, da se ne more podaljšati, zato je pravilna odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka glede razveljavitve redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
plačilo razlike plače - zavarovalni zastopnik - provizijski sistem - delovna uspešnost - znižanje plače - odsotnost z dela
Toženka je imela nagrajevanje zavarovalnih zastopnikov urejeno po t.i. provizijskem sistemu, ki pomeni, da je bil zastopnik nagrajen glede na ustvarjeno realizacijo (sklenjene zavarovalne pogodbe), ob tem pa je bilo tudi odločilno, da je bila zavarovalna premija po sklenjenih zavarovalnih pogodbah tudi dejansko plačana. To poenostavljeno povedano pomeni, da je bil zavarovalni zastopnik za mesec, v katerem je bila premija dejansko plačana, upravičen do določene provizije oziroma do dela plače iz naslova delovne uspešnosti. Znesek pripadajoče provizije se je korigiral s faktorjem prisotnosti na delu. V kolikor je delavec v posameznem mesecu prisoten na delu vse delovne dni, znaša faktor 1, v primeru delne odsotnosti sorazmerno manj, v primeru popolne odsotnosti pa 0/nič). Faktor prisotnosti se je uporabil le v primeru odsotnosti z dela zaradi koriščenja dopusta ali bolniškega staleža, ne pa zaradi državnih praznikov. Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ureditev pravilnikov, ki ob uporabi faktorja prisotnosti znižuje plačo za delovno uspešnost v primeru upravičene odsotnosti z dela (letni dopust, bolniški stalež), nezakonita, ker je v nasprotju z določbami 6. člena ZDR-1.
denarna kazen za pričo - pravilna vročitev sodnih pisanj - vabilo na narok za glavno obravnavo - neopravičen izostanek z naroka
Okoliščina, da se je priča dogovorila za sestanek v tujini, pri čemer ta ni bil neodložljiv, ni razlog, ki bi ga sodišče štelo za opravičeno odsotnost priče z glavne obravnave, o kateri je bila priča pravilno in pravočasno obveščena ter tudi poučena o posledicah, če se glavne obravnave ne udeleži in svoje odsotnosti ne opraviči z opravičljivim razlogom. Sicer pa pritožnik tudi ni predložil prav nobenega dokazila, s katerim bi podkrepil svoja pritožbena izvajanja v zvezi z navedenim. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je pritožnik neupravičeno izostal z glavne obravnave, na katero je bil v redu povabljen, ter mu na podlagi tretjega odstavka 309. člena ZKP pravilno izreklo denarno kazen, določeno v prvem odstavku 78. člena istega zakona.
ZPP člen 13, 205, 205/1, 205/1-1, 206, 206/1, 206/1-1. ZD člen 12, 163.
predhodno vprašanje - dedovanje kot predhodno vprašanje - pogoji za prekinitev postopka - prekinitev zapuščinskega postopka - smrt stranke med postopkom - smrt dediča pred koncem zapuščinskega postopka - smrt dediča po uvedbi dedovanja in pred izdajo sklepa o dedovanju - dedna transimisija
Gre za predhodno vprašanje, kdo so dedičevi dediči.
Ali bo sodišče samo reševalo predhodno vprašanje ali ne, je predmet presoje sodišča. Praksa je glede tega različna, saj prekinitev postopka ni obligatorna. Odločitev o prekinitvi postopka je odvisna od okoliščin vsakokratnega primera. Prekinitev enega zapuščinskega postopka je lahko smotrna, če sta ista dediča v nenehnih sporih, medtem ko drugi zapuščinski postopek teče in v času odločanja o prekinitvi tega postopka še ni gotovo, kako se bo zaključil.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo - vpis prepovedi odtujitve in obremenitve nepremičnine v zemljiški knjigi - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda - opustitev vložitve ugovora - opustitev vložitve pravnega sredstva - pasivnost stranke - skrivanje in odtujevanje premoženja - subjektivna nevarnost, da bo terjatev onemogočena ali precej otežena - fiktiven pravni posel
Postopanje toženke, ki je v izvršilnem postopku opustila vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi, predstavlja subjektivno delovanje dolžnice v smeri odtujevanja, skrivanja ali drugačnega razpolaganja s premoženjem, z namenom onemogočiti ali precej otežiti uveljavljanje upnikove terjatve.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - STVARNO PRAVO
VSL00009818
ZPP člen 7, 212, 214, 214/2, 215, 285. SPZ člen 220, 213, 213/1, 222, 222/1, 223, 223/1. ZOdvT člen 14, 19.
stvarna služnost poti - prenehanje stvarne služnosti - primarni tožbeni zahtevek - prenehanje služnosti na podlagi zakona - osvoboditev služnosti - podredni tožbeni zahtevki - prenehanje služnosti na podlagi odločbe - bistveno spremenjene okoliščine - nekoristnost služnosti - neizvrševanje služnosti - trditveno in dokazno breme - pravočasne trditve - prepozne trditve - neprerekana dejstva - pravilo o dokaznem bremenu - materialno procesno vodstvo - informativni dokaz - obseg izvrševanja služnosti - odmera odvetniških stroškov - nagrada za ponovljen postopek
Za prenehanje služnosti na podlagi 222. člena SPZ ni odločilno, ali je bila tožena stranka leta 2005, ko je kupila gospodujočo nepremičnino, dobroverna, saj njen subjektiven odnos nima pravno relevantnega vpliva.
Izvrševanje služnosti poti je prvi objektivni zunanji znak za presojo njene koristnosti, vendar neizvrševanje služnosti poti v določenem obdobju nujno ne pomeni, da služnost sploh ni (več) koristna. Služnost poti za gospodujočo nepremičnino je še vedno koristna.
V obravnavani zadevi ne gre za ponovljen postopek, saj odločitve o podrednem zahtevku doslej še ni bilo in gre zgolj za nadaljevanje istega postopka glede podrednega zahtevka, o katerem prej še ni bilo meritorno odločeno. Odvetniku pripada ena sama nagrada za postopek tudi za ponovljen postopek, kar velja tudi za materialne stroške.
ZPP člen 214, 214/1, 214/2. OZ člen 335, 335/1, 369, 369/2, 344, 346, 569.
posojilna pogodba - nesporna dejstva - nezanikana dejstva - priznana dejstva - dokazovanje - pripoznava dolga - ugovor zastaranja - zastaralni rok pri pretrganju - čas, ki je potreben za zastaranje - stranske terjatve
Točnost nespornih dejstev bi sodišče lahko preverjalo samo v primeru suma na nedovoljeno razpolaganje z zahtevkom. Sodišče prve stopnje, ki se je ukvarjalo z ugotavljanjem nespornih dejstev, je kršilo procesna pravila.