CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00010129
ZUreP-1 člen 105. ZNP člen 97, 104. ZPP člen 155, 155/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 5, 6. ZUJF člen 168, 168/2.
odškodnina za škodo zaradi razlastitve nepremičnine - določitev tržne vrednosti razlaščene nepremičnine - primerljiva tržna vrednost nepremičnine - izvedensko mnenje - nestrinjanje z mnenjem izvedenca - stroški postopka - kilometrina - potni stroški stranke - potni stroški pooblaščenca stranke - potrebni stroški
Zmotna je pritožničina domneva, da si sodišče določbo tretjega odstavka 105. člena ZUreP-1 razlaga tako, da je določitev vrednosti razlaščenih nepremičnin prepuščena le za to registriranim cenilcem. Sodišče je določilo odškodnino na podlagi izvedenih dokazov in tega ni prepustilo izvedencu.
Uredba o povračilu stroškov prevoza na delo in z dela javnim uslužbencem in funkcionarjem v državnih organih (2006) člen 9.. ZPSDP člen 4.. ZDR-1 člen 130.
službena pot - povrnitev stroškov - sprememba cene - kilometrina - sprememba prebivališča - stroški za prihod na delo
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil toženec (delavec) tožeči stranki dolžan javiti vsako spremembo, ki vpliva na izplačilo povračila stroškov prevoza na delo in z dela.
Pritožba utemeljeno opozarja, da bi sodišče prve stopnje moralo ugotoviti, ali je tožnik po nasprotni tožbi poti na vtoževanih relacijah dejansko opravil s svojim vozilom in ali so bile upravičene. Če so bile službene poti opravljene z njegovim vozilom in hkrati upravičene, tožniku po nasprotni tožbi skladno s 4. členom Zakona o višini povračil stroškov v zvezi z delom in nekaterih drugih prejemkov pripada plačilo kilometrine.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009895
ZPP člen 286b, 286b/1. OZ člen 943, 943/2. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih (2010) člen 52, 52/1, 52/1-3.
sposobnost biti stranka - napačen naslov - takojšnje uveljavljanje kršitev določb pravdnega postopka - odškodnina - zavarovalnina - zavarovalni primer - nastanek zavarovalnega primera - izplačilo odškodnine ali dogovorjene vsote - potreben čas za ugotovitev obstoja obveznosti - poskus goljufije - plačilna zamuda zavarovalnice - zakonske zamudne obresti - nagrada in stroški izvedenca - sklep o odmeri nagrade izvedencu - ustno podajanje izvedenskega mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - zelo zahtevno izvedensko mnenje
Tožena stranka je ugovarjala, da je bil zaradi utemeljenega suma, da predstavlja zavarovalni primer poskus goljufije, zaradi katerega je tekel kazenski postopek, za ugotovitev obstoja obveznosti potreben določen čas. Res mora zavarovalnica, ki se poklicno ukvarja z zavarovalniškimi posli, s skrbnostjo dobrega strokovnjaka ugotoviti, ali njena odgovornost obstaja, a utemeljen sum poskusa goljufije in toženkino zanašanje na policijski zapisnik ter kazensko ovadbo, vsekakor predstavljajo situacijo, ki do njenega razčiščenja utemeljeno odlaga zavarovalničino zamudo.
Trajanje ustnega podajanja izvedenskega mnenja ni bistveno za presojo zahtevnosti priprav na ustno podajanje. Za priprave na ustno podajanje zelo zahtevnega izvedenskega mnenja bi bilo sicer možno priznati nagrado za priprave za manj zahtevno mnenje, a le v primeru, če bi to utemeljevale kakšne posebne okoliščine, na primer to, da se pripombe nanašajo zgolj na manjši del mnenja, ki je njegov enostavnejši del.
izredna denarna socialna pomoč - materialna ogroženost
Trenutna materialna ogroženost je pravni standard in v zakonu ta pravni standard ni posebej definiran. Center za socialno delo ga ugotavlja v vsakokratnem primeru posebej. Pri tem gre za diskrecijsko pravico Centra za socialno delo, ki lahko pri istem dejanskem stanju, izmed več pravno enako možnih odločitev, izbere odločitev, ki šteje za konkretni primer za najbolj primerno. Glede na takšno definicijo omenjenega pravnega standarda je v konkretnem primeru pomembno, ali se je tožnica znašla v položaju materialne ogroženosti in ali izkazuje tudi izredne stroške, ki so vezani na preživljanje in ki jih z lastnim dohodkom ne more pokriti.
dedovanje premoženja agrarne skupnosti - članstvo - član agrarne skupnosti - dediči - prednostni vrstni red - pravna praznina - analogija - uporaba zakona - pravilna uporaba materialnega prava
Položaja, ko nihče od dedičev ni član agrarne skupnosti, ZPVAS ne ureja. Zato je podana podlaga za analogno uporabo pravil ZAgrS o določitvi prednostnega vrstnega reda med dediči istega dednega reda.
CESTE IN CESTNI PROMET - CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00010485
Zakon o javnih cestah (1971) člen 1, 2, 2/1, 5, 6, 6/5, 6/6, 96, 96/1, 96/1-8. ZCes člen 3, 3/3, 57. ZJC člen 2, 2/1, 2/2, 13, 14, 14/1, 14/1-2, 14/1-23. ZCes-1 člen 2, 2/1, 2/1-3, 2/1-13, 2/1-14, 3, 3/2. ZVCP člen 47, 47/1, 47/1-12. ZVCP-1 člen 52, 52/4, 52/4-13. ZPrCP člen 65, 65/4, 65/4-15. SPZ člen 44, 44/2, 213, 213/1, 217, 217/3. ZTLR člen 49, 55. ZPN člen 3. ZGJS člen 2. ZGO-1 člen 21. ZZK-1 člen 243, 243/1. ZPP člen 5, 181, 181/3, 274, 274/1, 339, 339/2, 339/2-8. ZLS člen 50c.
sodba presenečenja - učinkovito sodno varstvo - kršitev pravice do izjave v postopku - upravičeni razlogi za zavrnitev dokazov - dokazna ocena - stvarna služnost - ugotovitev obstoja stvarne služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - javno dobro - javna cesta - nastanek javnega dobra - služnost parkiranja - bankina - koristnost služnosti - dovoljenje za uporabo - prekarij - izbrisna tožba - aktivna legitimacija za izbrisno tožbo - vmesni ugotovitveni zahtevek - pravni interes za ugotovitveno tožbo - stroški zastopanja državnega pravobranilstva
Če tuje nepremičnine ni mogoče uporabljati skladno z vsebino služnosti, ne da bi se hkrati na nedovoljen način uporabljala javna cesta (javno dobro), takšna uporaba ne more voditi v pridobitev služnostne pravice. Uporaba tuje nepremičnine v obliki parkiranja dela vozila namreč ne zadosti zahtevi po koristnosti služnosti, če je uporaba sosedne nepremičnine, na kateri se parkira drug del vozila, in s katero bi bilo šele mogoče doseči namen služnosti (parkiranje celega vozila), zakonsko prepovedana.
Ker je imela S. ulica vse od izgradnje status javne ceste (poti), na njej ni bilo mogoče pridobiti služnostne pravice s priposestvovanjem, saj so to možnost izrecno izključevali vsakokratni predpisi o cestah. To velja tako za asfaltirano vozišče kot tudi za utrjen pas ob njem (bankino).
Prekarij kot začasno in preklicno razmerje ne more voditi v priposestvovanje služnosti.
ZPP člen 7, 212. Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Črnomelj (2014) člen 4, 4-6, 34.
gospodarske javne službe - dobava vode - uporabnik storitve javne službe - plačilo stroškov dobavljene vode - trditveno in dokazno breme
Tožeča stranka je dokazala, da je bil tudi v času vtoževanih računov uporabnik vode toženec ter da je toženec račune, ki so bili nanj naslovljeni, čeprav ne redno, plačeval, torej se je tudi sam štel za uporabnika in plačnika. Odlok status uporabnika pitne vode veže na dejanskega uporabnika. Toženec je imel status oziroma položaj podoben najemniku iz 34. člena Odloka. Sodišče prve stopnje je zato pravilno zaključilo, da je za plačilo vode skladno z določbami Odloka zavezan toženec, kot nesporni uporabnik pitne vode.
URS člen 56, 56/1. OZ člen 3, 5, 5/1, 6, 6/1. ZIZ člen 17, 17/1, 21, 21/1, 40, 40/1, 40/1-3.
neprimeren izvršilni naslov - nedenarna obveznost, določena v sodni poravnavi - čas izpolnitve obveznosti
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da je zaradi časovne nejasnosti izpolnitve nedenarne obveznosti celoten izvršilni naslov neprimeren za izvršbo (prvi odstavek 21. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - v nadaljevanju ZIZ). Časovno mora biti terjatev določljiva, kar pomeni, da morajo iz izvršilnega naslova izhajati vsi elementi za določitev časa izpolnitve.
Na upniku je bilo trditveno breme glede okoliščin, ki konkretizirano opredeljujejo časovno komponento izpolnitve nedenarne obveznosti iz izvršilnega naslova (tretja alineja prvega odstavka 40. člena ZIZ), sodišče prve stopnje pa bi moralo v okviru materialnega procesnega vodstva pozvati upnika, da morebitne pomanjkljive navedbe dopolni (smiselno 286.a člen Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ).
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da pooblaščencu stranke ni mogoče očitati malomarnosti ali celo naklepa, če ne predlaga zaslišanja stranke po sodnem tolmaču, če mu stranka sama zatrdi, da razume in govori slovensko, pa se na naroku izkaže, da slovensko ne govori (dovolj dobro) oziroma tako, da bi jo razumela tudi nasprotna stranka. V predmetni zadevi je pritožnik ravnal v okviru svoje dolžne skrbnosti, saj glede na okoliščine primera (tožničina trditev, da slovensko zna in da ne potrebuje tolmača, dejstvo, da je bila rojena in je delala v Republiki Sloveniji ter dotedanja komunikacija z njo) ni mogoče od njega zahtevati še dodatnega preverjanja tožničinega znanja slovenskega jezika. Zato je sodišče prve stopnje materialnopravno zmotno naložilo separatne stroške tožene stranke za narok, na katerem bi morala biti zaslišana tožnica, pa to ni bilo mogoče brez sodnega tolmača, takratnemu pooblaščencu tožnice.
ZDR-1 člen 33, 37, 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 209, 209/1, 209/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - možnost nadaljevanja delovnega razmerja
Tožnik je s tem, ko je v spornih dneh na stroške tožene stranke točil gorivo v kanistre, tako točenega goriva pa ni porabil za potrebe tožene stranke, temveč si ga je protipravno prisvojil, huje kršil zakonske obveznosti o vestnem opravljanju dela (33. člen ZDR-1) in o prepovedi škodljivega ravnanja (37. člen ZDR-1). S svojim ravnanjem je izpolnil tudi vse znake kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja po prvem in tretjem odstavku 209. člena KZ-1. Kaznivo dejanje po citirani določbi stori, kdor si protipravno prilasti denar, premično stvar ali drug del tujega premoženja, ki mu je bilo zaupano v zvezi z zaposlitvijo. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko goriva, kupljenega s službeno plačilno kartico, ni porabil v korist delodajalca, temveč si ga je protipravno prilastil, izpolnil vse zakonske znake navedenega kaznivega dejanja. Zato je bil podan utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. in 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Po ustaljeni sodni praksi, pripadniku Slovenske vojske na misiji v tujini, ki vsaj en dan v tednu ni v celoti prost vseh svojih obveznosti, pripada odškodnina za neizrabljeni tedenski počitek.
dokazna sredstva - ogled nepremičnine - izvedensko mnenje - pripombe na izvedensko mnenje - prisotnost stranke pri ogledu z izvedencem - pravica do izjave - kontradiktornost - sodelovanje v postopku - ocena verodostojnosti priče - vrnitveni zahtevek - izročitev nepremičnine v posest
Dejstvo, da toženec ni imel možnosti sodelovanja pri ogledu stanovanja, ki ga je opravil izvedenec, ne predstavlja bistvene kršitve določb postopka. Tožencu je bilo izvedensko mnenje vročeno in je imel možnost, da se izreče tako o ugotovitvah v izvidu kot o mnenju.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-4.. Kolektivna pogodba za zaposlene v zdravstveni negi (1998) člen 39.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog invalidnosti - kolektivna pogodba - III. kategorija invalidnosti - pisno soglasje
Na podlagi razlage 5. alineje 39. člena Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, ki izhaja iz Razlag Kolektivne pogodbe za zaposlene v zdravstveni negi, brez pisnega soglasja zaposlenega invalida ni dopustna redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nezmožnosti za opravljanje dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi zaradi invalidnosti. Ker tožena stranka za podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi tožnici, na podlagi katere ji je delovno razmerje pri toženi stranki prenehalo, ni pridobila njenega soglasja, je izpodbijana odpoved nezakonita.
stvarna služnost - priposestvovana stvarna služnost - prenehanje pravice stvarne služnosti - nekoristna stvarna služnost - nova pot - bistveno spremenjene okoliščine
Dejstvo, da gospodujoča nepremičnina kasneje pridobi svojo lastno zvezo z javnim cestnim omrežjem, je lahko (ne pa nujno) okoliščina, ki pomeni bistveno spremembo glede na čas nastanka služnosti in zato okoliščina, ki je lahko podlaga za prenehanje služnosti. V obravnavani zadevi za takšno situacijo nedvomno ne gre. Gospodujoča nepremičnina še zmeraj nima lastne povezave z javnim cestnim omrežjem.
ZPP člen 77, 77/1, 77/2. ZFPPIPP člen 386, 386/1, 245, 245/2.
poslovna sposobnost stranke - osebni stečaj
Ker je v primeru omejene poslovne sposobnosti stečajni dolžnik pravdno sposoben le v mejah svoje poslovne sposobnosti (drugi odstavek 77. člena ZPP), je od odgovora na vprašanje, ali je predmet spora premoženje, ki spada v stečajno maso, odvisno, ali lahko stečajni dolžnik pravdna dejanja opravlja samostojno. Ker že iz trditev v predlogu za izdajo plačilnega naloga izhaja, da gre pri predmetni terjatvi za stroške stečajnega postopka (vpogled v l. št. 1 in 2 spisa), je v konkretni fazi postopka možen le zaključek, da terjatev, v zvezi s katero je predlagana izdaja plačilnega naloga, lahko vpliva na obseg stečajne mase.
spor o obsegu zapuščine - napotitev dediča na pravdo - manj verjetna pravica dediča - zemljiškoknjižno stanje
Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je postopek prekinilo in pritožnico napotilo na pravdo. S tem je namreč pritožnici omogočilo, da uveljavi svoj zahtevek za izločitev spornega premoženja iz zapuščine. Pritožnica potemtakem neupravičeno (celo v svojo škodo) nasprotuje izpodbijanemu sklepu, ki je pravilen in zakonit. Sodišče prve stopnje je pri napotitvi pritožnice na pravdo pravilno upoštevalo sedanje zemljiškoknjižno stanje (prvi odstavek 213. člena ZD).
Izvedenci so ocenili, da pri tožnici niso izčrpani vsi ukrepi zdravljenja oziroma rehabilitacije, in da jo je potrebno vključiti v predlagani interdisciplinarni tim za fibromialgijo, prav tako pa ustrezno psihoterapevtsko obravnavo in jo šele na to ponovno oceniti na invalidski komisiji, kolikor bo to potrebno. Posebej je izvedenec pojasnil, da mora po doktrini ocenjevanja vsak tak bolnik biti ocenjen v predlaganem interdisciplinarnem timu. Ker tožnica v interdisciplinarnem timu doslej še ni bila obravnavana, takšne doktrine ocenjevanja ni mogoče obiti, dodatno, ker je ugotovljeno, da tožnica tudi ni bila doslej deležna ustrezne psihoterapevtske obravnave. Ker bo šele po takšni detajlni obravnavi tožnice, pri njej oceniti, ali je pri njej prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti, ali pa je še podana preostala delovna zmožnost, je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo tožbeni zahtevek za priznanje pravic iz invalidskega zavarovanja.
ZEPDSV člen 18, 19.. OZ člen 347.. ZDR-1 člen 144.
nadurno delo
Sodišče prve stopnje je svojo ugotovitev, da bi morala tožena stranka hraniti (in sodišču predložiti) evidenco izrabe delovnega časa in stroškov dela, oprlo na določbe Zakona o evidencah na področju dela in socialne varnosti (ZEPDSV). Iz teh določb izhaja, da mora delodajalec med drugim voditi tudi evidenco o izrabi delovnega časa, torej tudi podatke o opravljenih nadurah (18. člen ZEPDSV). Tudi ta evidenca se hrani kot listina trajne vrednosti, delodajalec pa jo je dolžan predložiti na zahtevo pristojnega organa (19. člen ZEPDSV). Tožena stranka bi s predložitvijo teh listin, ki jih je bila na podlagi zakona dolžna trajno hraniti, lahko dokazovala, da tožnik vtoževanih nadur ni opravil. Ker tega ni storila, je sodišče prve stopnje utemeljeno sledilo trditvam in dokaznim predlogom tožnika o številu opravljenih nadur v vtoževani višini posamične nadure.
nastanek zavarovalnega primera - fingirana prometna nesreča - dokazno breme - dokazi in dokazovanje - izvedensko mnenje
Dokazi potrjujejo, da se je nesreča zgodila tako, kot je zatrjevano. Dokazno breme fingiranosti prometne nesreče pa je na toženi stranki, ki trdi, da zavarovalni primer ni nastal.
vzpostavitev etažne lastnine - lastninjenje premoženja sindikatov - pravica uporabe družbene lastnine - lastninjenje družbene lastnine - pravni temelj za pridobitev lastniške posesti - pridobitev lastninske pravice na originaren način - zavezovalen in razpolagalen pravni posel - delitev premoženja - ugotovitvena odločba - garaža
Zaradi originarnega načina pridobitve lastninske pravice je pritožbeno navajanje, da bi morali predlagatelji predložiti ustrezne listine, iz katerih bi izhajalo, da je bil za to garažno enoto sklenjen ustrezen zavezovalen in razpolagalen posel, brezpredmetno.