Ker ni dokazano, da drugi toženec ni dal povoda za tožbo, mu povračilo stroškov na podlagi 157. člena ZPP ne gre. Tudi sodišče prve stopnje je ugotovilo, da bi bil dogovor o tem, kaj predstavlja skupno premoženje tožnika in M. G. ter kakšna sta njuna deleža, mogoč brez vložitve tožbe.
sprejem v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda - postopek sprejema v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - institucionalno varstvo odraslih - duševno zdravje - socialno varstveni zavod - prostorska stiska - prostorska zasedenost
Sodna praksa pri odločanju o pritožbah varstvenih zavodov v podobnih primerih ugotavlja, da bi ob ugotovitvi, da se vsi v postopek pritegnjeni socialno varstveni zavodi soočajo z enakimi prostorskimi problemi, kot pritožnik, ostala le možnost, da se socialno varstveni zavod, ki naj osebo sprejme, sploh ne določi. Takšna odločitev pa bi bila nezakonita in protiustavna.
S tožbo uveljavljani zahtevek je povračilni (reparacijski) zahtevek. Tak zahtevek pa se lahko skladno z določbo drugega odstavka 111. člena OZ uveljavlja le, če je pogodba razvezana, saj je nastanek reparacijske obveznosti objektivna posledica razveze pogodbe. Enako določa tudi med pravdnima strankama sklenjena pogodba v določbi 12. člena na katerega se v zvezi z zatrjevanimi kršitvami v tožbi in tekom postopka sklicuje tožeča stranka. Tožeča stranka tako za uveljavljanje povračilnega - reparacijskega zahtevka, kot ga uveljavlja v tej pravdi, ni izkazala pravnega temelja in je bilo že iz tega razloga njen tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrniti.
Izpodbijani sklep o ustavitvi izvršbe na nepremičnine po neuspešni drugi javni dražbi je zadnji v nizu procesnih dejanj. Da ga sodišče prve stopnje lahko izda, morajo biti zakonito izvedene predhodne faze postopka.
Sodišče prve stopnje bi moralo o nadaljevanju prekinjenega postopka izdati sklep.
osebni stečaj - izpodbojna dejanja - sporazum o razdelitvi skupnega premoženja
V zakonski zvezi ustvarjeno premoženje je skupno premoženje, ki se ob razvezi zakonske zveze ugotavlja in nato določijo deleži na skupnem premoženju.
Zakonca se lahko dogovorita za delitev skupnega premoženje tako, kot menita, da je to primerno, če ni spora in če do delitve skupnega premoženja ne pride v okoliščinah, kot je bilo v obravnavani zadevi. Posebna okoliščina v obravnavani zadevi je ta, da je izpodbijani sporazum sklenjen 19. 12. 2014, nato pa je 25. 3. 2015 nad tožečo stranko začet postopek osebnega stečaja. Pravilna je presoja sodišča prve stopnje, da je sporazum o razdelitvi premoženja zakoncev navidezen in skriva darilno pogodbo, posledično pa je pravilna materialno pravna presoja sodišča prve stopnje, da je s tem zmanjšano premoženje tožeče stranke, ki z izpodbijanim sporazumom ni prejela nasprotne dajatve oziroma v neznatni vrednosti ter je s tem izpolnjen objektivni pogoj izpodbojnosti po 271. členu ZFPPIPP.
Drugi toženec sodne takse za pritožbo ni plačal. Trditve v pritožbi, da je bil plačila sodne takse za njo oproščen niso resnične, saj iz podatkov spisa to dejstvo ne izhaja.
Predlagatelj zahteva razveljavitev sklepa nasprotnega udeleženca, na podlagi katerega je nasprotni udeleženec sklenil, da predlagatelj ni reprezentativni sindikat znotraj podjetja. Iz sklepa nasprotnega udeleženca je razvidno, da se sindikat že več let ne odziva na povabila za sodelovanje v postopkih kolektivnega urejanja pravic delavcev ter da je v navedeni sindikat trenutno včlanjenih manj kot 15 % zaposlenih pri delodajalcu, zato več ne izpolnjuje zakonskih pogojev reprezentativnosti. Sodišča prve stopnje je pravilno zaključilo, da niso bili izpolnjeni pogoji za to, da nasprotni udeleženec predlagatelju odvzame status reprezentativnosti v podjetju.
Ker je sodišče prve stopnje ugotovilo, da je predlagatelj v spornem obdobju šestih mesecev pred podajo izpodbijanega sklepa deloval tako, da je članicama pravno svetoval po elektronski pošti, po telefonu oziroma na domu, je pravilen dokazni zaključek, da je izpolnjen pogoj za priznanje reprezentativnosti v smislu določbe 6. člena ZRSin.
začasna odredba - pogoji za začasno odredbo - vzgoja in varstvo otroka - stiki - preživnina - nujnost izdaje začasne odredbe - ogroženost otroka - otrokova korist
Dejansko stanje je tako, da zaradi mamine popolne neangažiranosti oče polno (in izključno) izvršuje vzgojo in varstvo. Da bi bilo to treba še pravno formalizirati z izdajo začasne odredbe, ni nobene potrebe. Če otrok ni ogrožen, podlage za izdajo začasne odredbe ni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00015781
ZKP člen 149.a, 235, 235/1, 373. KZ-1 člen 186.
prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zaslišanje tajnega policijskega delavca - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - dokazna vrednost - nasprotujoči si dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti.
Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede obtoženčevega alibija pristni, potem policisti glede trditve, da so kritičnega dne opazovali M., ne govorijo resnice, če pa so njihove trditve točne, potem so razbremenilni dokazi ponarejeni. Ker obtoženec v istem času ni mogel biti na dveh mestih, druge razlage pač ni.
ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprememba naslova - goljufija - stroški za prihod na delo - obveščanje delodajalca
Višina protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer kaznivo dejanje goljufije stori tisti, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti ali ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali drugega premoženja kaj stori ali opusti. Znak kaznivega dejanja je le določena protipravna premoženjska korist, katero pa je sodišče ugotovilo in pojasnilo, da so bili tožniku izplačani višji prevozni stroški, kot bi mu dejansko pripadali glede na kraj dejanskega (prevoza) prihoda na delo.
V skladu s 36. členom ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh podatkih, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prav tako se je delavec v skladu s 37. členom ZDR dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno lahko škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tako je tožnik z lažno izjavo glede kraja bivanja storil tudi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR.
zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.
V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP lahko stranke s pritožbo izpodbijajo sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov pritožbenega sodišča, s katerim je le to odločalo o pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Takšna pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.
preživninski spor - določitev preživnine - določitev višine preživnine - preživninske možnosti staršev in potrebe otrok - preživninske potrebe otroka - otroški dodatek - način preživljanja - plačilo preživnine v denarju - pravnomočno razsojena zadeva - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Dokler sta pravdni stranki z otrokoma skupaj živeli v skupnem gospodinjstvu, je bilo za otroke v skupnem gospodinjstvu poskrbljeno. Zahtevek za plačilo preživnine za obdobje, ko so še živeli skupaj, je bil zato pravilno zavrnjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00011653
OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).
Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.
Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
ZDR-1 člen 6, 200, 200/5.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 10.
Tožena stranka je v postopku izkazala, da tožnico zaradi nošenja naglavne rute ni diskriminirala, zaslišane priče jo niso obravnavale na žaljiv, poniževalen in drug neprimeren način, od 64 prijavljenih kandidatov in 18 opravljenih razgovorih, pa tožnica ne more niti trditi, da bi tožena stranka zaposlila prav njo, oziroma da je bila diskriminirana zaradi nošenja naglavne rute.
Tožena stranka je tožnici na primeren način pojasnila, zakaj morajo vsi zaposleni nositi službena delovna oblačila (uniforme) in po potrebi tudi osebna varovalna sredstva, saj je potrebno zagotoviti preprečevanje raznih bolnišničnih okužb, tako je službena obleka pogoj za opravljanje posameznih zdravstvenih del in je tako zahteva tožene stranke po nošenju službene obleke sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem zmanjšanja higienskega tveganja.
ničnost aneksa - plačilo razlike plače - medicinska sestra - premestitev -uvrstitev v plačni razred
Dogovor o določitvi plačnega razreda delovnih mest v skupini E3 za srednje medicinske sestre - babice v porodnem bloku ter srednje medicinske sestre v intenzivni terapiji III, II in I je bil sprejet zaradi ugotovitve, da so v bolnišnicah v porodnih blokih delale babice s srednješolsko izobrazbo, da je delokrog babic v porodnem bloku dejansko spadal v delokrog diplomiranih babic, kar pa je povezano tudi s spremembami v izobraževalnem sistemu babic. Po letu 2004 v srednjih šolah babic niso več izobraževali, ampak je bil uveden najprej višješolski, nato visokošolski program. Zato je bilo potrebno upoštevati pravice babic, ki so naziv pridobile v času, ko ni bilo možno pridobiti naziva diplomirana babica, dejansko pa so ves čas opravljale enako delo kot ga sedaj opravljajo diplomirane babice. Zato je bilo po dolgih usklajevanjih dogovorjeno, da se jih razporedi na delovno mesto diplomirane babice, z odbitkom po 14. členu ZSPJS.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO - JAVNI USLUŽBENCI
VDS00011348
Direktiva Sveta 2001/23/ES z dne 12. marca 2001 o približevanju zakonodaje držav članic v zvezi z ohranjanjem pravic delavcev v primeru prenosa podjetij, obratov ali delov podjetij ali obratov člen 3.. ZDR-1 člen 75.
obstoj delovnega razmerja - visokošolski učitelj - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - sprememba delodajalca - prenos dejavnosti
Iz 75. člena ZDR-1 ne izhaja, da je možna uporaba instituta spremembe delodajalca le v primeru prenosa gospodarske dejavnosti. V sporni zadevi je bila sicer prenesena raziskovalna dejavnost in s tem delovno razmerje v okviru te dejavnosti in ker pride do spremembe delodajalca neposredno na podlagi zakona (s čimer pridejo pogodbene in druge pravice in obveznosti, ki so jih imeli delavci na dan prenosa pri delodajalcu prenosniku, na delodajalca prevzemnika), za ta prenos ni potrebno soglasje delavca oziroma sporazum (aneks) med delavcem in delodajalcem prevzemnikom (delavec ima le možnost odkloniti prehod in dejansko opravljanje dela pri delodajalcu prevzemniku s posledico, kot izhaja iz šestega odstavka 75. člena ZDR-1).
Ker je tožnik poleg raziskovalnega dela opravljal tudi pedagoško delo, je lahko prešel k delodajalcu prevzemniku le v zvezi z njegovim raziskovalnim delom. To pa pomeni, da je zmoten zaključek sodišča prve stopnje, da je bila na javni raziskovalni zavod v celoti prenesena tožnikova pogodba o zaposlitvi (oziroma njegove pogodbene in druge pravice in obveznosti iz delovnega razmerja po tej pogodbi).