• Najdi
  • <<
  • <
  • 23
  • od 30
  • >
  • >>
  • 441.
    VSM Sodba in sklep I Cpg 43/2018
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00009702
    ZPP člen 206, 206/1, 206/1-1, 208, 208/2.
    prekinitev postopka - pravnomočno rešeno predhodno vprašanje - vložitev izrednega pravnega sredstva
    Prekinitev postopka zaradi predhodnega vprašanja je dopustna le do pravnomočno končanega postopka pred drugim pristojnim sodiščem (drugi odstavek 208. člena ZPP). V skladu z ustaljeno sodno prakso vložitev izrednih pravnih sredstev zoper pravnomočne odločbe o predhodnem vprašanju ne predstavlja razloga za prekinitev postopka. Zato dejstvo, da je tožeča stranka zoper pravnomočno odločitev o predhodnem vprašanju vložila revizijo, ne predstavlja pravne podlage za prekinitev postopka po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP.
  • 442.
    VSK Sodba II Kp 23030/2017
    8.3.2018
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00016784
    ZKP člen 355, 364, 364/7.
    ugotavljanje dejanskega stanja
    Pritožbeno sodišče ocenjuje, da argumentom prvostopenjskega sodišča ni kaj dodati, so tako popolni, prepričljivi, življenjsko sprejemljivi ter logični, da jih pritožbena izvajanja, ki ne podajajo nobenih novih argumentov za izpodbijanje sodbe sodišča prve stopnje, temveč le ponavljajo obdolženčev zagovor oz. argumentacijo, ki jo je ustrezno ocenilo v izpodbijani sodbi že sodišče prve stopnje, ne morejo izpodbiti.
  • 443.
    VSM Sodba I Cpg 417/2017
    8.3.2018
    KORPORACIJSKO PRAVO
    VSM00011082
    ZGD-1 člen 263, 265, 266, 504, 505, 505-8, 523, 523/3, 526, 526/1.
    družba z enim družbenikom (enoosebna družba) - sklep skupščine kot materialna predpostavka odškodninskega zahtevka zoper nekdanjega člana uprave - sklep uprave - knjiga sklepov
    Iz prvega odstavka 526. člena ZGD-1 namreč izhaja, da mora družbenik vse odločitve vpisovati v knjigo sklepov, ki jo potrdi notar najkasneje do vpisa družbe v sodni register. Vsi sklepi (edinega) družbenika morajo biti dokumentirani, namen vpisovanja sklepov pa ni varstvo samega družbenika ali njegovih sopogodbenikov, ampak zlasti varstvo tretjih oseb, da se lahko zanesejo na gospodarski položaj enoosebne družbe. V skladu s citirano določbo ZGD-1 sklepi, ki niso vpisani v knjigo sklepov, nimajo pravnega učinka.

    Zakon omenjeno družbenikovo dolžnost zelo strogo sankcionira in ne pušča dvomov o (ne)veljavnosti takšnega sklepa. To pa pomeni, da sklep (edinega) družbenika tožnice z dne 5. 1. 2015 nima pravnega učinka, kot takšen pa ne more predstavljati ustrezne pravne podlage za odobritev že vložene tožbe po 263. členu ZGD-1.
  • 444.
    VDSS Sodba Pdp 969/2017
    8.3.2018
    DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
    VDS00011653
    OZ člen 131, 131/1, 131/2, 149.. ZDR člen 184.
    odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - delo na višini - pasivna legitimacija - nevarna dejavnost - objektivna odgovornost - soprispevek oškodovanca - nepremoženjska škoda - odmera višine odškodnine - tuja nega in pomoč - gradbeni podizvajalec
    Bistvene so dejanske ugotovitve o tem, da je delo na spornem objektu v tujini, kjer je prišlo do padca, organizirala in nadzorovala druga toženka, da je tožnik navodila za delo prejemal od vodje monterjev druge toženke in da je bil tudi sicer aktivno vključen v njen delovni proces. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval pri delu, ki ga je treba šteti za dejavnost druge toženke in da je bila slednja kot glavni izvajalec dela dolžna poskrbeti za varno delo vseh delavcev na gradbišču, ne glede na to, ali so bili v delovnem razmerju pri njej ali pri podizvajalcu (prvemu tožencu).

    Tožnik je v trenutku škodnega dogodka opravljal delo na višini 3 metrov. Delo na takšni višini glede na izkušnje in pogostost škodnih posledic predstavlja nevarno dejavnost v smislu določbe 149. člena OZ, zaradi česar je na strani druge toženke, ki je nevarno dejavnost izvajala, podana objektivna odškodninska odgovornost.

    Sicer drži, da v trenutku škodnega dogodka tožnik ni bil pripet z varnostnim pasom in da ni nosil varnostne čelade. Vendar pa so za odločitev o morebitnem soprispevku tožnika bistvene nadaljnje ugotovitve sodišča prve stopnje, da tožnik pred napotitvijo na delo v tujino ni opravil izpita iz varstva pri delu, in da s strani tožene stranke ni bil poučen niti o delu na gradbenem odru niti o uporabi zaščitnih sredstev. Ob takšnih okoliščinah tožniku ni mogoče očitati, da je soprispeval k nastali škodi.
  • 445.
    VSL Sodba I Cpg 621/2017
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00009383
    OZ člen 15, 190, 619.
    sklenitev pogodbe o delu - ustna oblika - neupravičena pridobitev - zastaranje - konkretizirano ugovarjanje - izdaja računa - plačilo dela in materiala - pomanjkanje trditev
    Najkasneje na glavni obravnavi, kamor je sodišče prve stopnje toženca pravilno povabilo, bi izdanemu računu še lahko ugovarjal. Vendar naroka za glavno obravnavo se toženec ni udeležil. Razlog, ki ga pojasnjuje v pritožbi, "da se z gospodom T. ne želi več srečati zaradi neresničnih izjav, ki jih daje na sodišču" je za odločitev o pritožbi nepomemben. Ob pomanjkanju ustreznih navedb je pritožbeno sodišče moralo šteti, da toženec ve, kolikor od zatrjevanih 10.671,79 EUR odpade na delo in koliko na material, za katerega on zatrjuje, da ga je bil preko tožeče stranke vložil v montažo kolektorjev na svoji hiši po tistem, ko je on osebno toženi stranki nakazal 11.389,52 EUR.

    Pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah. Kaj drugega za pogodbo o delu ne velja. Zato se pritožbenim zatrjevanjem, da tožena s tožečo stranko ali pa njenim zakonitim zastopnikom ni sklenila nobene pisne pogodbe, na odločitev o pritožbi nima vpliva.
  • 446.
    VSL Sklep IV Cp 424/2018
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00009161
    ZPP člen 154, 328, 328/1, 413.
    poprava sodbe - popravni sklep - očitna pomota - postopek v zakonskih sporih in sporih iz razmerij med starši in otroki - odločanje po prostem preudarku - stroški postopka - odločanje o stroških postopka - uspeh v postopku
    V skladu z določbo prvega odstavka 328. člena ZPP lahko sodišče kadar koli popravi napake v imenih in številkah ter druge očitne pisne in računske pomote v sodbi. Zakonsko pooblastilo sodišču, da odpravi napake, ni omejeno le na popravo napak v obrazložitvi, temveč tudi v izreku.

    Sodišče v družinskopravnih zadevah odloča po prostem preudarku, ki mu ga je zakonodajalec zaupal v 413. členu ZPP. To je pravni standard, ki ga mora zapolniti sodišče. Uspeh v postopku je le ena izmed okoliščin, ki jo lahko sodišče upošteva, ko odloča o stroških po 413. člen ZPP, ne more pa biti ena in edina okoliščina. Nasprotno stališče bi vodilo v dejansko uporabo 154. člena ZPP, s čimer bi bila določba 413. člena ZPP, ki je lex specialis, izigrana.
  • 447.
    VSK Sodba in sklep I Cpg 7/2018
    8.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00009499
    OZ-UPB1 člen 5, 12, 247.
    pogodbena kazen - dobri poslovni običaji - načelo vestnosti in poštenja

    Kljub temu, da je že 31.5.2013 vedela, da bo od pogodbe odstopila, tega ni sporočila tožeči stranki, da bi se tudi ona lahko na odstop pripravila, temveč je, nasprotno, s svojim ravnanjem zbujala vtis, da namerava s poslovnim sodelovanjem nadaljevati. Pranje in najem perila sta ves čas potekala nemoteno. S takim ravnanjem je postavila tožečo stranko v neenakopraven položaj, saj ta na možnost odpovedi pogodbe ni mogla pravočasno odreagirati. Po mnenju pritožbenega sodišča je ravnanje tožene stranke v nasprotju najmanj z dobrimi poslovnimi običaji (stranki sta že tudi pred podpisom Pogodbe poslovno sodelovali), pa tudi v nasprotju s temeljnim načelom vestnosti in poštenja, zato mu ni mogoče nuditi pravnega varstva.

  • 448.
    VDSS Sklep Psp 88/2018
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00011553
    ZPP člen 343, 343/1.
    zavrženje pritožbe
    Zoper sodno odločbo sodišča druge stopnje pritožba ni dovoljena.
  • 449.
    VDSS Sodba Pdp 898/2017
    8.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011451
    ZDR-1 člen 6, 200, 200/5.. Direktiva Sveta 2000/78/ES z dne 27. novembra 2000 o splošnih okvirih enakega obravnavanja pri zaposlovanju in delu člen 2, 10.
    neizbran kandidat - diskriminacija - sodno varstvo - odškodninska odgovornost - veroizpoved
    Tožena stranka je v postopku izkazala, da tožnico zaradi nošenja naglavne rute ni diskriminirala, zaslišane priče jo niso obravnavale na žaljiv, poniževalen in drug neprimeren način, od 64 prijavljenih kandidatov in 18 opravljenih razgovorih, pa tožnica ne more niti trditi, da bi tožena stranka zaposlila prav njo, oziroma da je bila diskriminirana zaradi nošenja naglavne rute.

    Tožena stranka je tožnici na primeren način pojasnila, zakaj morajo vsi zaposleni nositi službena delovna oblačila (uniforme) in po potrebi tudi osebna varovalna sredstva, saj je potrebno zagotoviti preprečevanje raznih bolnišničnih okužb, tako je službena obleka pogoj za opravljanje posameznih zdravstvenih del in je tako zahteva tožene stranke po nošenju službene obleke sorazmerna in upravičena z zakonitim ciljem zmanjšanja higienskega tveganja.
  • 450.
    VSM Sodba I Cpg 441/2017
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSM00010170
    ZPP člen 153, 153/1, 153/3, 226, 270, 270/3, 286.b, 286.b/1.
    dokazovanje z izvedencem - predujem za izvedenca - sklep procesnega vodstva - pritožba zoper sklep procesnega vodstva - pravočasno grajanje procesnih kršitev - odločitev o stroških postopka - stroški postopka mediacije
    Res zoper sklep o založitvi dodatnega predujma tožena stranka ni imela pritožbe, ker zoper sklep procesnega vodstva v skladu s tretjim odstavkom 270. člena ZPP ni pritožbe. Vendar pa to ne pomeni, da stranka ni dolžna takoj, ko meni, da je prišlo do postopkovnih kršitev, le-teh uveljaviti takoj, v izogib prekluziji uveljavljanja procesnih kršitev (breme takojšnjega grajanja procesnih kršitev).

    Grajanje procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pomeni, da je stranka kršitev dolžna uveljaviti takoj, ko ima možnost kršitev ugotoviti. Tožena stranka se je z odločitvijo o založitvi dodatnega predujma seznanila z vročitvijo sklepa, ki mu je bila hkrati priložena tudi vloga izvedenca. Tako se je seznanila z razlogi sodišča za takšno odločitev in z razlogi izvedenca, ki so to odločitev sodišča pogojevali. Tožena stranka se je na nepravilnosti sodišča prve stopnje pri izdaji sklepa in na neustreznost izvedenčeve ocene predvidenih stroškov sklicevala več kot štiri mesece po izdaji sklepa o založitvi predujma in sicer šele v pripravljalni vlogi, vloženi na glavni obravnavi dne 19. 5. 2017 oziroma na tej obravnavi, kar pa po presoji sodišča druge stopnje ni v okviru standarda uveljavljanja procesnih kršitev takoj ko je to mogoče, pri čemer tožena stranka tudi ni zatrjevala, da teh kršitev brez svoje krivde predhodno ni mogla navesti.
  • 451.
    VSK Sodba in sklep IV Kp 47786/2016
    8.3.2018
    KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSK00015781
    ZKP člen 149.a, 235, 235/1, 373. KZ-1 člen 186.
    prikriti preiskovalni ukrepi - tajno opazovanje - zaslišanje tajnega policijskega delavca - uporaba tajnih podatkov v sodnih postopkih - dokazna vrednost - nasprotujoči si dokazi - ugotavljanje dejanskega stanja - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami
    Sodišče prve stopnje je v dokaznem postopku med drugim zaslišalo tudi izvajalca ukrepa tajnega opazovanja (tajnega opazovalca in koordinatorja), ki sta se res sklicevala na taktiko in metodo policijskega delovanja, vendar v tem ni videti nobenih nepravilnosti. Namreč izvajanje preiskovalnih ukrepov predstavlja taktiko in metodo dela policije, ki je v internem aktu policije razglašena s stopnjo tajnosti "zaupno", kar pomeni, da priča o okoliščinah glede načina izvajanja ukrepov v smislu 1. točke 235. člen ZKP ne sme biti zaslišana, razen če jo pristojni organ odveže te dolžnosti.

    Osnovno vprašanje, ki se postavlja v pritožbenem odločanju je ocena dokazne vrednosti dokazov, ki potrjujejo zagovor obtoženca in ki so dokumentirani s posnetki in listinami ter drugič dokazov, ki so bili pridobljeni s prikritimi preiskovalnimi ukrepi, to je z uradnimi dejanji. Ker se dokazi medsebojno izključujejo, je torej možen le en odgovor in sicer, če so posnetki in listine glede obtoženčevega alibija pristni, potem policisti glede trditve, da so kritičnega dne opazovali M., ne govorijo resnice, če pa so njihove trditve točne, potem so razbremenilni dokazi ponarejeni. Ker obtoženec v istem času ni mogel biti na dveh mestih, druge razlage pač ni.
  • 452.
    VDSS Sodba Psp 462/2017
    8.3.2018
    INVALIDI - POKOJNINSKO ZAVAROVANJE - SOCIALNO ZAVAROVANJE
    VDS00011446
    ZPIZ-2 člen 41, 42, 63, 63/2, 63/2-1, 69.
    gostota dobe - invalidska pokojnina - III. kategorija invalidnosti
    Ob pomanjkanju psihiatrične dokumentacije sodno izvedensko mnenje predstavlja dovolj prepričljivo in objektivizirano podlago za zaključek, da pri tožniku pred 20. 2. 2017 ni prišlo do popolne izgube delovne zmožnosti in je posledično tožbeni zahtevek v delu na razvrstitev v I. kategorijo invalidnosti s pravico do invalidske pokojnine utemeljeno zavrnjen.

    Tožniku niti, če bi bilo mogoče popolno izgubo delovne zmožnosti in torej I. kategorijo invalidnosti ugotoviti že od 11. 9. 1995 dalje, ne bi bilo mogoče priznati pravice do invalidske pokojnine. Z dopolnjeno pokojninsko dobo 7 mesecev in 4 dni niti v tem primeru namreč ne bi izpolnjeval pogoja gostote dobe za priznanje vtoževane invalidske dajatve.
  • 453.
    VSL Sodba I Cpg 63/2017
    8.3.2018
    OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00010463
    OZ člen 610, 610/1, 613, 704, 728, 728/1, 728/2.
    licenčna pogodba - prenos pogodbe - prenos licenčne pogodbe - prenos uporabe blagovne znamke - veljavnost pogodbe - odtujitev v zakup dane stvari - odpoved pogodbe
    Pridobitelj licence, ki je na podlagi licenčne pogodbe pridobil pravico izkoriščanja pravice za določen ali nedoločen čas, ima še naprej pravico do izkoriščanja pravice, kljub temu, da licencodajalec pravico proda. Kupec pravice stopi na mesto prejšnjega licencodajalca. Ker je licenca po svoji naravi podobna rabokupu, je treba ob odsotnosti specialnih določil za licenčno pogodbo smiselno uporabiti določila o odtujitvi v zakup dane stvari.
  • 454.
    VSL Sodba IV Cp 549/2018
    8.3.2018
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00009339
    ZZZDR člen 106, 129, 129a.
    zaupanje otroka v varstvo in vzgojo - preživnina otroka - potrebe preživninskega upravičenca - preživninske zmožnosti zavezanca - stiki z otrokom - varstvo in koristi otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD)
    Razpad partnerske zveze in posledično zaupanje otroka v vzgojo in varstvo enemu staršu samo po sebi ne pomeni, da drugemu staršu pripada manj stikov, kot jih predstavlja polovica otrokovega časa. V pravico do stika se lahko poseže (tj. omeji) le, če stik oziroma njegov obseg otroka ogroža. Če ni posebnih razlogov na strani tega starša ali na strani otroka, je prav, da imata med seboj kar čim več stikov. To je otroku v dolgoročno korist. Vstop v šolo pretrese in predrugači dotedanji življenjski ustroj otroka, vendar to ne sme biti izgovor, da se stiki med otrokom in staršem, s katerim ne živi, zmanjšajo. Tudi ta starš je in bo del otrokovega življenja, zato je prav, da pomembno vlogo odigra tudi pri/po vstopu otroka v šolo. Prav je tudi, da se otrok za šolo pripravlja pri obeh, da pri obeh dela domače naloge, se zjutraj zbudi pri enem in pri drugem ter se od tam odpravi v šolo. Nočni stiki so izjemno pomemben del stikovanja in zanje ne otrok ne starš, s katerim otrok ne živi, ne smeta biti prikrajšana, če niso podane kakšne posebne okoliščine, ki to preprečujejo.

    V družinskopravnih zadevah za odločitev sodišča izvedensko mnenje ni nujno potrebno. Praviloma zadošča že strokovno mnenje centra za socialno delo, za postavitev izvedenca pa se sodišče odloči glede na (sporne) navedbe pravdnih strank in če so izkazane kakšne posebne okoliščine na strani otroka ali staršev.
  • 455.
    VDSS Sodba Pdp 914/2017
    8.3.2018
    DELOVNO PRAVO
    VDS00011949
    ZDR-1 člen 109, 109/1, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 211.
    izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - sprememba naslova - goljufija - stroški za prihod na delo - obveščanje delodajalca
    Višina protipravne premoženjske koristi ni zakonski znak kaznivega dejanja goljufije po prvem odstavku 211. člena KZ-1, pri čemer kaznivo dejanje goljufije stori tisti, ki z namenom, da bi sebi ali komu drugemu pridobil protipravno premoženjsko korist, spravi koga z lažnim prikazovanjem ali prikrivanjem dejanskih okoliščin v zmoto ali ga pusti v zmoti ali ga s tem zapelje, da v škodo svojega ali drugega premoženja kaj stori ali opusti. Znak kaznivega dejanja je le določena protipravna premoženjska korist, katero pa je sodišče ugotovilo in pojasnilo, da so bili tožniku izplačani višji prevozni stroški, kot bi mu dejansko pripadali glede na kraj dejanskega (prevoza) prihoda na delo.

    V skladu s 36. členom ZDR mora delavec obveščati delodajalca o bistvenih okoliščinah, ki vplivajo ali bi lahko vplivale na izpolnjevanje njegovih pogodbenih obveznosti in o vseh podatkih, ki vplivajo na izpolnjevanje pravic iz delovnega razmerja. Prav tako se je delavec v skladu s 37. členom ZDR dolžan vzdržati vseh ravnanj, ki glede na naravo dela, ki ga opravlja pri delodajalcu materialno ali moralno lahko škodujejo ali bi lahko škodovala poslovnim interesom delodajalca. Tako je tožnik z lažno izjavo glede kraja bivanja storil tudi kršitev po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR.
  • 456.
    VSL Sodba IV Cp 2909/2017
    8.3.2018
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00009741
    ZZZDR člen 132.
    preživninska obveznost staršev - določitev preživnine - sprememba preživnine - zvišanje preživnine - bistveno spremenjene okoliščine - spremenjene potrebe preživninskega upravičenca - spremenjene zmožnosti zavezanca - pridobitna preživninska zmožnost - preživninska zmožnost staršev

    Za upoštevanje dohodka partnerja kot lastnega dohodka matere mladoletne tožnice ni materialno pravne podlage. To bi namreč pomenilo, da bi sodišče v nasprotju z zakonom materinemu partnerju "de facto" podelilo položaj preživninskega zavezanca.

  • 457.
    VDSS Sodba Psp 483/2017
    8.3.2018
    POKOJNINSKO ZAVAROVANJE
    VDS00011447
    ZPIZ-2 člen 10, 10/1, 11, 206, 206/5, 206/7, 209, 209/2, 210.
    obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje - prispevki za socialno varnost - poklicni vojak - poklicno zavarovanje - pokojninski načrt - odkupna vrednost
    Ker so bila glede postopka pri izplačilih odkupne vrednosti pogodbena določila, določena tako v Pokojninskem načrtu, kakor v Pravilih upravljanja Sklada obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja Republike Slovenije - SODPZ, jasna in določajo glede pravočasnosti podaje zahtevka oddajo zahtevka in ne prejem zahtevka in seznanitev z zahtevkom s strani drugo pogodbenice, je potrebno v skladu z navedenim uporabiti oddajno teorijo. Po tej teoriji pa se šteje, da je tožnik svoj zahtevek na predpisanem obrazcu (obrazec 12 SODPZ) oddal pravočasno, ko ga je toženi stranki posredoval priporočeno po pošti spornega dne in se šteje, da ga je tega dne tožena stranka tudi prejela.
  • 458.
    VDSS Sklep Psp 97/2018
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VDS00010987
    ZPP člen 343, 343/1, 343/4, 363, 363/1.
    zavrženje pritožbe
    Po določbi prvega odstavka 363. člena ZPP lahko stranke s pritožbo izpodbijajo sklepe sodišča prve stopnje, nimajo pa pravice s pritožbo izpodbijati sklepov pritožbenega sodišča, s katerim je le to odločalo o pritožbenem postopku zoper sklepe prvostopenjskega sodišča. Takšna pritožba je nedovoljena (četrti odstavek 343. člena ZPP), zato jo je prvostopenjsko sodišče pravilno zavrglo na podlagi prvega odstavka 343. člena ZPP.
  • 459.
    VSL Sklep IV Cp 182/2018
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00009680
    ZZZDR člen 129, 129a, 132. ZPP člen 414.
    preživninska obveznost staršev - dolžnost preživljanja otrok - določitev preživnine - višina preživnine - premoženjsko stanje staršev - spremenjene okoliščine - sprememba višine preživnine - zmožnosti preživninskega zavezanca - pridobitna preživninska zmožnost - objektivne in subjektivne okoliščine - varstvo in vzgoja mladoletnega otroka - brezposelnost - javni vrtec - varstvo otroka - prekluzija navajanja dejstev in dokazov
    Preživninski zavezanec se ne more razbremeniti svojega preživninskega bremena zgolj s sklicevanjem na objektivne okoliščine v svoji sferi (brezposelnost, otrokovo varstvo itd.), na katere bi bil zmožen in dolžan z razumno pričakovano aktivnostjo vplivati ter izkoristiti ves svoj delovni potencial.

    Tako kot je sodišče pravilno presojalo očetovo preživninsko zmožnost in ugotovilo, da nanjo njegova trenutna brezposelnost nima pravno relevantnega vpliva, bi moralo enako presojati še, ali je tudi mati izkoristila vse možnosti za pridobivanje dohodka. Torej, ali bi bila pridobitno sposobna, če bi otroka (pravočasno) zaupala v dnevno varstvo v vrtec. Posledično bi lahko delala in pridobivala dohodek, s katerim bi (lahko) krila del preživninskega bremena.
  • 460.
    VDSS Sodba in sklep Pdp 967/2017
    8.3.2018
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00011650
    ZDR člen 118, 118/1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - denarna nagrada - bistvena kršitev določb postopka - zavrnitev dokaznega predloga - božičnica - reparacija - dodatek na delovno dobo - individualna pogodba o zaposlitvi - sodna razveza - višina denarnega povračila
    Tožnici je pogodba o zaposlitvi nezakonito prenehala izključno zaradi ravnanja tožene stranke. V kolikor ji pogodba o zaposlitvi ne bi bila nezakonito odpovedana, bi tožnica tudi v spornih letih opravljala delo pri toženi stranki. V takem primeru pa bi ji pripadala tudi denarna nagrada. Zato ni utemeljeno sklepanje sodišča prve stopnje, da bi bila odločitev o nagradi izključno v diskreciji uprave tožene stranke. Ne gre torej za pravni položaj, ko bi se lahko štelo, da tožnica v spornem obdobju ne bi dosegala postavljenih individualnih ciljev oziroma prispevala k poslovnemu rezultatu tožene stranke. Glede na to je mogoče višino denarne nagrade določiti ob upoštevanju primerjave z izplačili, ki so jih dobili ostali delavci, ki imajo sklenjene individualne pogodbe. Zato je tožnica utemeljeno predlagala, da sodišče prve stopnje pozove toženo stranko k predložitvi podatkov o izplačilih denarne nagrade v obravnavanem obdobju, saj sama s temi podatki ne razpolaga. Ker je sodišče prve stopnje zaradi zmotnega materialnopravnega stališča, da tožnica do nagrade ni upravičena, ta dokazni predlog zavrnilo, je posledično nepravilno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje, storilo pa je tudi bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
  • <<
  • <
  • 23
  • od 30
  • >
  • >>