CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00013714
OZ člen 105, 105/2, 239, 239/1, 243, 243/1, 265, 266, 435, 472, 472/2. ZPP člen 7, 212.
poslovna odškodninska odgovornost - povračilo navadne škode in izgubljenega dobička - kršitev pogodbenih obveznosti - prodajna pogodba - predmet prodajne pogodbe - delna izpolnitev - odstopno upravičenje - primeren dodatni rok za izpolnitev - odškodnina zaradi zamude pri izpolnitvi - odškodnina zaradi neizpolnitve pogodbe - razpravno načelo - pomanjkljiva trditvena podlaga
Temelj poslovne oziroma pogodbene odškodninske odgovornosti je v kršitvi pogodbene obveznosti, ki bi jo dolžnik moral izpolniti pošteno v vsem, kot se glasi (prvi odstavek 239. člena OZ).
Načeloma lahko upnik od izpolnitvenega zahtevka odstopi le, če odstopi od pogodbe. Če pri pogodbi ostane, lahko zahteva le izpolnitev in morebitno odškodnino zaradi zamude, ne pa odškodnine za neizpolnitev (odškodnine namesto izpolnitve). OZ pozna tudi izjeme: upnik lahko v nekaterih primerih sam, na dolžnikove stroške, doseže izpolnitev obveznosti, stroške pa uveljavlja kot odškodnino.
omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - zastavna pravica na nepremičnini - vrednost zapuščine
S tem, ko je sodišče prve stopnje v I. točki izpodbijanega sklepa omejilo dedovanje po pokojnem do višine prejete denarne pomoči in v zavarovanje denarne terjatve ustanovilo zakonito zastavno pravico v korist Republike Slovenije, soglasja dedičev, da želijo povrniti denarno pomoč, pa ni bilo, je ravnalo v nasprotju z določilom 128. člena ZD. Ni mogoče odločati o poplačilu in ustanoviti zakonite zastavne pravice na zapuščini, če dediči s poplačilom denarne pomoči Republiki Sloveniji niso soglašali.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009259
ZPrCP člen 19, 19/3, 19/5. ZPP člen 213, 213/1, 337, 337/1. OZ člen 132. URS člen 33, 34, 72. Odlok o cestnoprometni ureditvi (2007) člen 49.
odstranitev zapuščenega vozila - lastnik vozila - dolžnost lastnika - hramba zaseženega vozila - pravica do zasebne lastnine - škoda zaradi nemožnosti uporabe vozila - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - nesklepčnost tožbe - pravno odločilna dejstva - nedovoljene pritožbene novote
Kljub temu, da tožnik ni odgovoren za prekršek, opredeljen v petem odstavku 19. člena ZPrCP, je kot lastnik za odstranitev zapuščenega vozila dolžan poskrbeti - v roku treh dni po tem, ko je bila odstranitev pisno odrejena.
ZD člen 4a, 22, 22/2, 210, 210/3. ZD-C člen 2. ZZZDR člen 12, 20, 32.
dedovanje - spor o uporabi prava - sklep o prekinitvi zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo v zapuščinskem postopku - ugotovitev obstoja dedne pravice - formalno obstoječa zakonska zveza - dedna pravica zunajzakonskega partnerja - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - razlogi za prekinitev zapuščinskega postopka
Zapuščinsko sodišče v izpodbijanem sklepu navaja, da se E. E., ki izpodbija dedno pravico zapustnikovi vdovi, smiselno sklicuje na 22. člen ZD. Ta v tretji točki drugega odstavka določa, da zakonec nima dedne pravice, če je njegova življenjska skupnost po njegovi krivdi ali v sporazumu z zapustnikom trajno prenehala. Zapuščinsko sodišče se pravno zmotno sklicuje na navedeno materialno pravno podlago. Izguba dedne pravice zakonca zaradi trajnega prenehanja zakonske skupnosti po tem določilu ne pomeni vzpostavitve dedne pravice zunajzakonskega partnerja zapustnika po drugem odstavku 10. člena ZD, sedaj po 4.a členu ZD. Med navedenima določbama ZD ni povezave, ker urejata povsem različni situaciji. Ta določba na odločitev v obravnavani zapuščinski zadevi ne more imeti nikakršnega vpliva. Citirana določba bi prišla v poštev le, če bi zakonita dediča, torej otroka zapustnika, oporekala njegovi zakoniti ženi dedno pravico. Tudi v primeru, če bi se izkazalo, da zapustnikova žena nima dedne pravice, to ne pomeni, da bi se s tem vzpostavila dedna pravica zunajzakonske partnerice zapustnika. Dodatni argument za takšno pravno tolmačenje pritožbenega sodišča je ta, da tudi če bi bilo v konkretnem primeru E. E., ki zatrjuje izgubo dedne pravice zapustnikove žene po 22. členu ZD, dopustno vložiti takšno tožbo, v primeru uspeha ne bi mogla priti do rezultata, ki ga zasleduje. Namreč tudi če bi bilo ugotovljeno, da je zapustnikova žena izgubila dedno pravico po 22. členu ZD, bi bila zakonska zveza med njima do zapustnikove smrti še vedno v veljavi, torej bi bilo tudi v tem primeru nujno upoštevati zakonski zadržek iz drugega odstavka 10. člena ZD, sedaj 4.a člena ZD. Čeprav bi se izkazalo, da je E. E. z zapustnikom res živela v dalj časa trajajoči življenjski skupnosti, zaradi zakonskega zadržka ne more postati njegova zakonita dedinja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009792
ZIZ člen 64, 65. ZPP člen 41, 44, 161. SPZ člen 23, 40, 49, 267. ZZK-1 člen 40, 41. ZTLR člen 33.
ugovor zoper sklep o izvršbi - ugovor tretjega - odlog izvršbe - tožba za nedopustnost izvršbe - procesne predpostavke - lastninska pravica na predmetu izvršbe - lastninska pravica na nepremičnini - pričakovana pravica - izvršba na nepremičnini - prisilna zastavna pravica - pogodbena zastavna pravica - odtujitev stvari med pravdo - vrednost spornega predmeta - priznanje stroškov postopka - povrnitev pravdnih stroškov - sosporniki na aktivni ali pasivni strani - overjeno zemljiškoknjižno dovolilo - zemljiškoknjižno dovolilo - pridobitev lastninske pravice s pravnim poslom - listina za vpis lastninske pravice - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - pričakovana lastninska pravica - veljavnost pravnih poslov - dejanska etažna lastnina - navidezna solastnina - pravno varstvo
Tretji (načeloma) ne more v pravdnem postopku za nedopustnost izvršbe izpodbijati veljavnosti zastavne pogodbe, razen če je bila ta pogodba sklenjena z nedovoljenim namenom, da bi se tretji osebi (kupcu) preprečila pridobitev neobremenjene nepremičnine, in je zato nična.
Že na podlagi vpisane solastnine tožnikov v zemljiško knjigo, je torej mogoč sklep, da je treba presojati nedopustnost izvršbe za vsakega tožnika posebej, izvršba pa je lahko nedopustna glede posameznega tožnika le v višini njegovega solastniškega deleža, kot je vpisan v zemljiško knjigo ali pa v obsegu dejanske etažne lastnine. Okoliščina, da toženci v izvršilnem postopku zahtevajo izvršbo na celotno nepremičnino, ni odločilna oziroma je odločilna le v toliko, da izvršba ne bo dopustna v obsegu oziroma na tistem delu nepremičnine, ki je last posameznega tožnika.
Razpolagalni pravni posel je temeljna predpostavka za prenos oziroma pridobitev lastninske pravice, zato je potreben tudi takrat, ko nepremičnina (še) ni vpisana v zemljiško knjigo. Za pravno veljaven prenos lastninske pravice na nepremičnini je potreben veljavni zavezovalni in razpolagalni pravni posel, ne pa posest na nepremičnini ali pa pričakovanje (upanje), da bo tretji pridobil lastninsko pravico.
Tudi navidezna solastnina oziroma dejanska etažna lastnina je predmet pravnega varstva, če je bila pridobljena pred trenutkom, ko je bila pridobljena zastavna pravica.
Če bi odtujitev stvari na strani tožnika (tretje osebe) med pravdo pomenila, da je treba zato tožbeni zahtevek zoper toženca (upnika) zavrniti (ker tožnik ni prilagodil tožbenega zahtevka, da je izvršba nedopustna na predmetu izvršbe, ki je last novega pridobitelja ali pa že iz razloga, ker tožnik nima več tudi ne procesne legitimacije), bi se lahko izkazalo, da je uspeh toženca kot upnika zgolj navidezen. Nov pridobitelj bi v izvršilnem postopku lahko vložil ugovor zoper sklep o izvršbi, ob zavrnitvi ugovora pa bi imel procesno upravičenje, da vloži tožbo za nedopustnost izvršbe zoper upnika. Civilnopravni učinki sodbe se bodo nanj raztezali le, če bo imel možnost sodelovanja v postopku.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00009258
ZPP člen 155, 214, 214/2, 300, 300/1, 337. ZGJS člen 64, 76. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3, 243. ZRPPN člen 16. ZOR člen 60. ZDen člen 3, 4, 64. ZD člen 132.
družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin - lastninjenje nepremičnin z javnimi infrastrukturnimi objekti in napravami - neveljavnost vknjižbe lastninske pravice - pravica uporabe - lastninska pravica - pridobitev lastninske pravice - izbrisna tožba - nasprotna tožba - skupno obravnavanje tožbe in nasprotne tožbe - pogoji za združitev pravd - pogodba namesto razlastitve - javni interes - javni interes za razlastitev - kavza pogodbe - pritožbene novote - ničnost - uveljavljanje ničnosti - izpodbojnost - uveljavljanje izpodbojnosti - stroški postopka - potrebni stroški
Tožeča stranka in njeni pravni predniki so na podlagi pogodb namesto razlastitve na spornem zemljišču pridobili pravico uporabe, z lastninjenjem pa na osnovi zakona lastninsko pravico. Nepravilno je pritožbeno stališče, da je bila do lastninjenja upravičena zgolj oseba, v korist katere je bila lastninska pravica vpisana v zemljiški knjigi.
Toženčev pravni prednik ob svoji smrti ni bil lastnik spornega zemljišča, ker ga je za časa življenja odsvojil s pogodbama namesto razlastitve. Kljub temu, da zemljiškoknjižni vpis na osnovi navedenih pogodb ni bil izvršen, je bila pravica uporabe prenesena na pravnega prednika tožeče stranke. Vpis v zemljiško knjigo namreč v družbeno-lastninskem sistemu ni bil konstitutivne narave. Razen tega je do prehoda iz zasebne v družbeno lastnino prešlo s pogodbama namesto razlastitve, katerih učinki so, skladno s sodno prakso, primerljivi z razlastitvijo, torej z odločbo državnega organa. Ker pokojni ob svoji smrti ni bil lastnik spornih nepremičnin, ti dve nepremičnini nista sodili v zapuščino in z dedovanjem nista prešli v toženčevo last (132. člen ZD). Sklep o dedovanju, v katerem sta nepremičnini navedeni kot zapustnikovo premoženje, je zgolj deklaratorne narave; ni samostojna podlaga za pridobitev lastninske pravice.
Stranka je upravičena le do povrnitve potrebnih stroškov postopka.
Pritožbeno sodišče pritrjuje pritožbi, da tožeča stranka ni bila dolžna podajati le pravno odločilnih dejstev, ampak se je bila dolžna odzvati tudi na navedbe tožene stranke. Nezanikana dejstva se štejejo za priznana (drugi odstavek 214. čl. ZPP). Tožena stranka je pravno odločilna dejstva navajala v odgovoru na tožbo; tožeča stranka se je nanje odzvala s prvo pripravljalno vlogo, katere stroški so ji z izpodbijano sodbo priznani. Pravno odločilna dejstva pa je tožena stranka navajala tudi v vlogi z dne 7. 6. 2016. V tej vlogi se je tožena stranka sklicevala tudi na novo pravno podlago zahtevka (ZDen). Na nova dejstva in dodatno pravno interpretacijo se je bila tožeča stranka dolžna odzvati, saj bi v nasprotnem primeru zanjo lahko nastale neugodne posledice. Druga pripravljalna vloga tožeče stranke z dne 20. 12. 2016 je bila torej potrebna; ne zaradi novo postavljenega dodatnega zahtevka - tega bi tožeča stranka lahko podala že v tožbi - ampak zaradi pravno relevantnih navedb tožene stranke v vlogi z dne 7. 6. 2016.
delitev stvari v solastnini - komasacijski postopek - fizična delitev - upravičen interes - vrednotenje nepremičnin - izvedensko mnenje
Če bo kljub izkazanemu večjemu interesu predlagateljice po parceli 2181 lahko prišlo do delitve brez doplačil, toliko bolje, v nasprotnem sodišče na takšen predlog stranke ni vezano in bo moralo odločiti o doplačilih, seveda na podlagi izvedenskih cenitev.
ZD člen 163, 210, 210/1, 210/2, 210/2-1, 213, 213/1.
zapuščinski postopek - zapuščinska obravnava - prekinitev zapuščinskega postopka - napotitev na pravdo - sporna dejstva - veljavnost oporoke - spor o veljavnosti oporoke - ugotovitev neveljavnosti oporoke - lastnoročna oporoka - pristnost podpisa oporočitelja - dedna pravica - manj verjetna pravica - stranka, katere pravica je manj verjetna - povezanost trditvenega in dokaznega bremena
Zapuščinsko sodišče pri presoji, čigava pravica je manj verjetna, upošteva predvsem načelo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Tako se šteje, da je verjetnejša pravica tistega, ki se opira na oporoko, v primerjavi s tistim, katerega pravica se opira na zakon. Tudi pravica dedičev bližnjega dednega reda je verjetnejša kot pravica dedičev bolj oddaljenega dednega reda.
Ker sporna oporoka po videzu in vsebini nima očitnih pomanjkljivosti, bodo morali oporoko izpodbiti pritožniki, ki zatrjujejo njeno neveljavnost. Dejstvo, da so pritožniki glede tega vprašanja soglasni, pri tem ni odločilno.
nezavezujoče zbiranje ponudb - neposredna pogajanja - javna dražba - sklep o prodaji - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - neuspela dražba - določitev pogodbene cene - izklicna ali izhodiščna cena - soglasje k sklenitvi prodajne pogodbe
Zmotno je stališče pritožnika, da lahko sodišče določi kot način prodaje nezavezujoče zbiranje ponudb le v primeru, če vrednosti premoženja ni mogoče oceniti. V primeru iz 2. točke četrtega odstavka 331. člena ZFPPIPP odloči sodišče, da se opravi nezavezujoče zbiranje ponudb zaradi prodaje na podlagi neposrednih pogajanj, če prodaja z javno dražbo ali z zbiranjem zavezujočih ponudb ni bila uspešna.
ZD člen 144, 144/1, 145, 145/1, 146, 146/4, 214, 214/3.
dediščina - skupnost dedičev - delitev dediščine - sporazum o delitvi zapuščine (dedni dogovor) - določitev dednih deležev
Ker se dediči niso sporazumeli o delitvi in načinu delitve oziroma takšnega dogovora niso predložili sodišču, v konkretnem primeru zapuščine ni bilo mogoče razdeliti že v zapuščinskem postopku. Zgolj z določitvijo dednih deležev (in ne deležev na stvareh, ki sodijo v zapuščino) do delitve dediščine ni prišlo, posledično skupnost dedičev ni prenehala, sodišče pa je pravilno odločilo o vknjižbi skupne lastnine.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00009705
ZOZP člen 18, 18/1, 18/2. Uredba (ES) št. 883/2004 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 29. aprila 2004 o koordinaciji sistemov socialne varnosti ( in Švico) člen 85, 85a, 85b. OZ člen 173, 963.
omejitev odgovornosti zavarovalnice do višine zavarovalne vsote - renta za izgubljeno preživljanje - kolizijska pravila - zakonska cesija - odgovornostna zavarovalnica - neposredni zahtevek
Če gre za cesijo oz. subrogacijo po 85(a). členu Uredbe (ES) št. 883/2004, torej za situacijo, ko na nosilca socialnega zavarovanja (v zameno za plačane vdovske rente) preidejo pravice, ki jih ima vdovec nasproti povzročitelju prometne nesreče (116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika), tožnica utemeljuje zahtevek na cedirani terjatvi, v zvezi s katero pa je treba zatrjevati (in ugotoviti), ali ima vdovec sploh kakršnekoli zahtevke do toženke, torej ali sploh obstaja terjatev, ki je bila na podlagi 116. člena X. knjige nemškega Socialnega zakonika cedirana na tožnico (in ali jo tožnica sploh dovolj konkretizirano zatrjuje - list. št. 27). Če te terjatve ni, potem tudi do cesije ni moglo priti, zaradi česar je obstoj cedirane terjatve pravno odločilno dejstvo, ki ga sodišče prve stopnje ni ugotavljalo oz. se z njim ni ukvarjalo.
V kolikor pa gre za neposredni zahtevek po 85(b). členu Uredbe (ES) št. 883/2004 (na katerega se tožnica ravno tako sklicuje), je treba z gotovostjo ugotoviti, ali lahko tožnica po nemškem pravu zahteva vračilo plačanih vdovskih rent od toženke.
fizična in civilna delitev - sporazum o delitvi solastne nepremičnine - če fizična delitev stvari ni mogoča - pogoji za fizično delitev solastnine - civilna delitev stanovanja
Med strankama ni sporno, da fizična delitev nepremičnine ni mogoča in da nimata sredstev za izplačilo. Ker stanovanje predstavlja samostojno funkcionalno celoto in ga ni mogoče fizično deliti, se civilni delitvi ni več mogoče izogniti.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009464
SPZ člen 179, 179/1, 180. OZ člen 59, 311, 312. ZIZ člen 107, 107/1.
sredstva izvršbe - zastava terjatve - rubež terjatve - odstop terjatve v zavarovanje - bodoča terjatev - več upnikov
Predmet odstopa terjatve v zavarovanje je lahko tudi bodoča terjatev. Zavarovanje z bodočo terjatvijo učinkuje le, če zastavitelj naknadno dejansko pridobi terjatev.
Tudi v izvršilnem postopku lahko upnik predlaga kot sredstvo izvršbe bodočo terjatev svojega dolžnika do njegovega dolžnika.
Terjatev, ki je bila zarubljena, v času izdaje sklepa o njenem rubežu sploh še ni nastala.
Ko pa je terjatev upnika H. do tožeče stranke iz naslova prodane električne energije nastala, je v istem naslednjem trenutku začela učinkovati a.) njegova izjava toženi stranki o prenosu te terjatve nanjo; nastopile pa so tudi b.) posledice iz 107. člena ZIZ. Ker se učinki in posledice, ki so nastopile v istem trenutku, med seboj izključujejo, pomeni, da bi moralo sodišče prve stopnje odgovoriti tudi na vprašanje, kateri upnik ima na terjatvi prednost.
ZPP člen 328, 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 129.
zakonski spori in spori iz razmerij med starši in stroški - preživninska obveznost - preživnina - višina preživnine - znižanje preživninske obveznosti - zvišanje preživnine - porazdelitev preživninskega bremena - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - potrebe otroka - visok življenjski standard - nadpovprečna preživnina - varstvo in vzgoja skupnih otrok - sodba presenečenja - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - očitna pisna pomota
V obeh pritožbah pravdnih strank je zaznati poudarjen interes, da bi celovitost življenja zajeli v matematične številke in denarne zneske. Sodišče prve stopnje se ni ujelo v zanko matematističnega pravdanja glede višine preživnine, ki ne more predstavljati otrokove največje koristi. Nasprotno, vzpostavilo je ustrezno vrednotno ravnotežje in tehtalo pravnorelevantne okoliščine. Izhajalo je iz materialnih zmožnosti obeh staršev, potreb deklic, upoštevaje njuno starost in dejstvo, da so tožnikovi prihodki v preteklosti omogočali višji življenjski standard.
O sodbi presenečenja je moč govoriti v primeru, če sodišče svojo odločitev opre na pravno podlago, na katero stranka ob zadostni skrbnosti ni mogla računati in je izgubila možnost navajati dejstva, ki so glede te podlage bistvenega pomena. Čeprav je prisojeni znesek preživnine res nekoliko višji od povprečja, pa zato še ne gre za sodbo presenečenja.
Ni nerazumno sklepanje, da ima tožnik kot bivši rokometaš široko razvejano mrežo poznanstev (tudi v tujini), da mu delodajalec omogoča nadaljnji študij in da je lažje zaposljiv kot povprečen kandidat na trgu, tudi v primerjavi s toženko. Čeprav bi bila morebiti tudi toženka zmožna dodatnega študija, pa je pri tem vendarle bolj omejena, saj je zavezana k skrbi za mladoletni hčerki, ki sta ji zaupani v vzgojo in varstvo. Zato je tožnikov položaj glede možnosti študija bistveno ugodnejši od toženkinega.
Toženkino skrb za mladoletni hčeri, ki sta ji bili zaupani v varstvo in vzgojo, je treba pri porazdelitvi preživninskega bremena ustrezno ovrednotiti, kar je prvo sodišče, ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti pravdnih strank, tudi storilo.
Pritožnica s sklicevanjem na t. i. nadpovprečno družino ne more uspeti. Sodišče prve stopnje je pri odmeri višine preživnine ustrezno upoštevalo tožnikove dobre dohodke. Dejstvo, da je družina v preteklosti živela v tujih državah, in sklicevanje na status, pa nima take teže, kot jo želi prikazati toženka. Tudi za potrebe in stroške deklic, ki jih pritožnica posebej izpostavlja, velja, da numerični oz. računskih pristop ni ustrezen. Ocena potreb deklic je koherentna njihovim potrebam glede na starost, njihovim posebnim potrebam in dobrim finančnim zmožnostim tožnika. Prisojena odškodnina v višini 420,00 EUR za deklico oz. 840 EUR za obe skupaj jima bo omogočila ukvarjanje s prostočasnimi aktivnostmi, tudi tistimi, ki so bile med postopkom izražene, pa jih jima mati ne more omogočiti. Preživnina bo pokrila potrebe po prehrani, obleki in obutvi, tudi če deklici hitro rasteta, kot želi prikazati pritožnica, ter jima je obleko in obutev treba pogosteje kupovati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODVETNIŠTVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00009328
OZ člen 239, 243, 243/1, 766, 766/1. ZPP člen 7, 212.
odškodninska odgovornost odvetnika - mandatna pogodba z odvetnikom - kršitev mandatne pogodbe - skrbnost odvetnika - protipravno ravnanje - trditveno in dokazno breme - nastanek škode
Predpostavki za nastanek odškodninske odgovornosti odvetnika za škodo, ki nastane stranki zaradi neuspeha v sodnem postopku, sta med drugim obstoj vzročne zveze med odvetnikovim premalo skrbnim ravnanjem ter nastalo škodo ter obstoj same škode. Zato je kot predhodno vprašanje v pravdi na plačilo tovrstne odškodnine treba ugotavljati, ali bi stranka s svojim zahtevkom ob ustreznem profesionalnem ravnanju odvetnika v drugi pravdi sploh lahko uspela. Če bi stranka kljub ustrezno skrbnemu ravnanju odvetnika pravdo vseeno izgubila, pravno priznana škoda ne bi nastala. Dokazno breme za nastanek škode kot posledice nestrokovnega ravnanja odvetnika je na strani oškodovanca, torej tožeče stranke.
solidarna odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost povzročiteljev - solidarna odgovornost (alternativna vzročnost) - sodelovanje v pretepu - telesna poškodba povzročena v pretepu - škoda povzročena v pretepu - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - pravnomočna kazenska obsodilna sodba - sprememba zagovora na glavni obravnavi - identično dejansko stanje
Za solidarno odškodninsko odgovornost tožencev na podlagi četrtega odstavka 186. člena ZPP mora sodišče ugotoviti, da sta bila med seboj povezana in je škodo povzročil eden izmed njiju, ni pa mogoče ugotoviti, kateri.
Dejstvo, da je bil prvotoženec spoznan za krivega v kazenski zadevi glede povzročitve hude telesne poškodbe, še ne pomeni, da sodišče na podlagi dokaznega postopka v civilnem postopku ne more ugotoviti, da je tudi drugi toženec tožniku povzročil škodo.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00009775
ZIZ člen 270, 272. ZPP člen 87, 87/3, 337, 337/1.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - predlog za izdajo začasne odredbe - zavarovanje nedenarne terjatve - pooblaščenec - pooblastitelj - pooblastilno razmerje - sposobnost podeliti pravdno pooblastilo - upravnik kot pooblaščenec - zastopanje etažnih lastnikov - naloge upravnika - tožba za ugotovitev lastninske pravice - dovoljena pritožbena novota - pogoj nekrivde
Med opravljanje nalog upravnika ne sodi vlaganje zahtevkov za ugotovitev lastninske pravice. Posledično upravnik ne more pooblastiti odvetnika za vložitev tožbe za ugotovitev lastninske pravice.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravična denarna odškodnina - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - odškodnina za zmanjšanje življenjskih aktivnosti - strah - skaženost - starost oškodovanca in višina odškodnine
Tožnik je v navedeni prometni nesreči utrpel obsežne in številne poškodbe, za katere sodna praksa oškodovancem prisoja od 64 do 115 povprečnih neto plač, zato je prisojena odškodnina, upoštevajoč visoko starost oškodovanca odražena v nižji višini, glede na vrsto in težo poškodb. Upoštevati je potrebno tudi dejstvo, da se starejši človek težje prilagaja novo nastalim razmeram in omejitvam. Sicer pa pritožba ne navede konkretnega primera iz sodne prakse, ki bi bil primerljiv s tožnikovim primerom in kjer bi bila prisojena odškodnina višja od konkretnega primera.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - SODNE TAKSE - STEČAJNO PRAVO
VSL00009896
ZPP člen 67, 72, 87, 87/3, 105, 286b. OZ člen 1022. ZBPP člen 13.
pooblaščenec - pooblastilo - generalno pooblastilo - pogoji za veljavnost pooblastila - bistvene sestavine vloge - pristranskost sodišča - pouk o procesnih pravicah - grajanje procesnih kršitev - premoženjska škoda - stečaj glavnega dolžnika - prijava terjatve zoper glavnega dolžnika v stečajnem postopku - protipravno ravnanje - nastala škoda - vzročna zveza - trditveno breme - delno plačilo sodne takse - preseganje dvakratnika osnovnega zneska minimalnega dohodka - popolna oprostitev plačila sodnih taks - delna oprostitev plačila sodne takse - obročno plačilo sodne takse
Tožnik pred sodiščem prve stopnje ni vložil niti predloga za izločitev sodnice v smislu 72. člena ZPP niti predloga za delegacijo zadeve iz razloga smotrnosti oziroma drugih tehtnih razlogov v smislu 67. člena ZPP. Ker je bila v zadevi že izdana sodba, pritožnik s pritožbenimi trditvami, ki merijo na to, da bi bilo sodnico potrebno izločiti, ne more uspeti. Tak predlog je namreč prepozen. Ob tem velja dodati, da večje število postopkov (pravdnih, gospodarskih in kazenskih) samo po sebi ne daje podlage za dvom v nepristranskost sodnikov.
Glavni očitek tožnika je bil, da ga toženka ni obvestila o prijavljeni terjatvi. Ker pa tožnik ob tem ni trdil, da mu je zaradi toženkine opustitve nastala škoda, saj bi sicer sam prijavil terjatev v stečaju, je odločitev sodišča pravilna. Da bi tožnik uspel z zahtevkom, bi namreč moral izkazati tako protipravno ravnanje toženke kot tudi nastalo škodo in vzročno zvezo, česar pa ni storil. Trditi in dokazati bi tako moral, da bi v primeru, da bi vedel, da je tožnica prijavila terjatev, tudi sam prijavil morebitno regresno terjatev. Pritožnik tako že trditvenega bremena v pogledu nastale škode ni zmogel, zato je njegov zahtevek utemeljeno zavrnjen.
IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00009386
SPZ člen 16, 16/2, 17.
tožba na nedopustnost izvršbe - samostojna stvar - sestavina stvari - pritiklina - dokazovanje z izvedencem - pravno vprašanje
Vprašanje, ali je predmetna nadgradnja za vleko težkih vozil sestavina vozila, ki je zaradi trajne spojenosti z njim prenehala biti samostojen predmet stvarnih pravic, ali pa „zgolj“ pritiklina, ki takšno samostojnost ima, je stvarno- (oziroma civilno-) pravne narave. Iskanje odgovora na takšno vprašanje sodi prvenstveno v domeno sodišča, ki je v konkretnem primeru to lahko storilo, ne da bi bilo za to potrebno (kot je to tožnica predlagala v postopku na prvi stopnji oziroma kot pri tem še vedno vztraja v pritožbi) angažirati izvedenca avtomobilske stroke. Ker gre za okoliščine, ki imajo izključno upravno-pravno naravo, je iz istega razloga nebistveno tudi pritožbeno izpostavljanje, da je kamion registriran skupaj z nadgradnjo in da ta nima lastne identifikacijske številke.