razveljavitev klavzule o pravnomočnosti in izvršljivosti - fikcija vročitve - pravica do sodnega varstva - vročanje
Nezaklenjen hišni predalčnik v času vročanja tožbe oziroma sodbe ni ovira za to, da se v takem nabiralniku ne bi pustilo obvestilo o prevzemu pošiljke.
Fikcija vročitve izhaja iz prepričanja, da je naslovniku dejansko ali vsaj v veliki meri omogočeno, da se je s pisanjem seznanil. Po mnenju sodne prakse je mogoče izpodbijati fikcijo vročitve. Stališče sodišča prve stopnje, ki ni presojalo, ali je bila tožena stranka dejansko na dneve, ko se je opravljala vročitev tožbe in zamudne sodbe odsotna ali preseljena na naslov v Nemčiji, je prestrogo in je nesorazmerno poseglo v toženčevo pravico do enakega varstva pravic in možnosti sodnega varstva (22. in 23. člen Ustave RS). Toženec ima pravico uveljavljati, da ob vsej potrebni skrbnosti glede na način vročitve ni bil v Sloveniji, temveč da je prebival na naslovu v Nemčiji, kar naj bi predstavljalo naslov njegovega dejanskega prebivališča in ni imel možnosti, da bi se seznanil s pisanjem.
Za izvedbo poštenega in zakonitega sojenja so bila opravila v ponovljenem postopku potrebna in jih tožeča stranka ni zakrivila ter gre za potrebne stroške.
izjava o odstopu dednega deleža - zmota - razveljavitev izjave o odstopu dednega deleža - upnikove pravice - razglasitev sklepa na naroku - odpoved pritožbi
Dedna izjava o odpovedi dediščini ali o sprejemu dediščine se po določbi prvega odstavka 138. člena ZD ne more preklicati, vendar lahko dedič, ki je dal dedno izjavo v zmoti, po drugem odstavku istega člena zahteva njeno razveljavitev. Za to je načeloma potreben pravdni postopek, vendar če dejstvo, od katerega je odvisna neveljavnost dedne izjave (v tem primeru zmota) ni sporno, lahko dedno izjavo razveljavi tudi zapuščinsko sodišče.
Pritožili so se vsi, ki so sodelovali v zapuščinskem postopku, njihov pritožbeni predlog pa je enak, zato s spremembo sklepa o dedovanju niso prizadete pravice nobene osebe, ki se opirajo na sklep. Pravice zapustnikovih upnikov se ne opirajo na sklep o dedovanju.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - VARSTVO OSEBNIH PODATKOV
VSL00009846
URS člen 37, 37/1. KZ-1 člen 73, 73/1, 176, 176/3, 176/5. ZKP člen 149b, 149b/3, 216, 216/1, 219, 219a, 219a/2, 219a/11, 220, 220/1, 223a, 223a/2, 223a/4, 224, 371, 371/1, 371/1-8, 371/2. ZVOP-1 člen 6, 6-1.
kazniva dejanja zoper spolno nedotakljivost - posest pornografskega gradiva - zakonitost dokazov - osebni podatki - IP-naslov - ustavna pravica do komunikacijske zasebnosti - hišna preiskava - odredba za hišno preiskavo - večstanovanjska hiša - preiskava elektronske naprave - pravice obrambe - podaljšanje roka - direktni naklep - odločba o kazenski sankciji
S tem, ko je obtoženec z javno dostopne spletne strani prenašal sporne datoteke z uporabo statičnega, tj. neprikritega IP naslova, ni mogoče govoriti o upravičenem pričakovanju zasebnosti, posledična ugotovitev identifikacijskega podatka računalnika pa ne predstavlja posega v (ustavno) varovano pravico do komunikacijske zasebnosti, saj policiji tuje države že pojmovno ni bilo treba uporabljati posebnih programov ali sredstev, kot morda v primeru dinamičnega IP naslova.
Hišna preiskava je zakonita, kolikor je pri njej navzoča oseba, za katero se je vedelo, da je lastnik in posledično tudi uporabnik prostorov, ki naj se preiščejo (na to osebo pa se je glasila tudi odredba za hišno preiskavo), tj. kljub temu, če bi se kasneje ugotovilo, da je bil uporabnik določenih preiskanih prostorov le obtoženec, kar pa ne preiskovalni sodnici niti policistom ob preiskavi ni bilo znano.
Preiskavo elektronskih naprav, zaseženih pri hišni preiskavi, je mogoče zakonito odrediti že v sami odredbi za hišno preiskavo. Ob obstoju tosmerne odredbe ni potrebno soglasje uporabnika. Dejstvo, da uporabnik računalnika ni obveščen o pravici, da je navzoč pri zavarovanju podatkov, predstavlja relativno postopkovno kršitev, pri kateri je potrebno presoditi, ali je opustitev policistov vplivala na pravilnost oziroma zakonitost sodbe ali na izvrševanje pravice obtoženega do obrambe. Podaljšanje roka za izvršitev sodne odredbe glede preiskave zavarovanih podatkov po izteku prvotnega roka ni nepravilnost takšne narave, ki bi imela za posledico nezakonitost sledečih preiskav. Vrednotenje oziroma pregled že izločenih datotek, striktno gledano, ne pomeni več računalniškega preiskovanja.
Obtoženemu ni mogoče očitati, da je kritičnega dne na trdih diskih računalnikov hranil datoteke, ki jih je bil pred tem že izbrisal, hkrati pa obstoj podvojenih datotek v ničemer ne povečuje kriminalne količine njegovega ravnanja, zato je tovrstne očitke potrebno izpustiti iz krivdoreka sodbe.
Odvzem trdih diskov s spornimi datotekami je obvezen ter zakonit, subsidiarna oblika varnostnega ukrepa (ustrezno onemogočenje uporabe seksualnega gradiva) pa pride v poštev takrat, ko predmeta iz objektivnih razlogov ni mogoče odvzeti, za kar pa v konkretnem primeru ne gre.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - ponudba nove pogodbe o zaposlitvi - ukinitev delovnega mesta - ustrezna zaposlitev - izobrazba
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sprememba sistemizacije ni bila zgolj navidezna in da ni šlo zgolj za preimenovanje prejšnjega delovnega mesta z enakimi nalogami in nižjo plačo, zato je zaključilo, da je podan zakonski razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je pravilno upoštevalo tudi, da je bila sprememba sistemizacije delovnih mest potrebna zaradi neusklajenosti pri toženi stranki sistemiziranih delovnih mest z delovnim mesti, predvidenimi po panožni kolektivni pogodbi in neusklajenosti tarifnih razredov teh delovnih mest z zahtevano stopnjo izobrazbe, saj je toženka javni zavod in zanjo velja Zakon o sistemu plač v javnem sektorju.
Ker tretji odstavek 105.a člena ZPP določa, da se v primeru, če sodna taksa v roku iz prejšnjega odstavka za vlogo iz prvega odstavka tega člena ni plačana in niso podani pogoji za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodnih taks, šteje, da je vloga umaknjena, drugo tožeča stranka pa sodne takse za pritožbo z dne 7. 3. 2016 ni plačala v zakonskem roku, čeprav je plačilo sodne takse za predmetno vlogo glede na tretji v zvezi s prvim odstavkom 105a. člena ZPP procesna predpostavka, je izpodbijana odločitev prvostopenjskega sodišča pravilna.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - možnost nadaljevanja delovnega razmerja do izteka odpovednega roka - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Tožnici (bolničarka negovalka in srednja medicinska sestra v domu za starejše) sta bili neupravičeno odsotni z delovnega mesta (prva tožnica 1 uro in 30 minut ter druga tožnica 1 uro in 14 minut). Ta čas nista bili dosegljivi varovancem oziroma nista bili v prostorih, od koder bi lahko nadzorovali varovance in zaznali njihovo potrebo po pomoči (neposredno, prek posnetkov kamer ali zvoncev). S svojim ravnanjem sta huje kršili svoje pogodbene in druge obveznosti iz delovnega razmerja, kar je utemeljen razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 2. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 81, 81/2, 118, 118/1.
obstoj delovnega razmerja - začasno povečan obseg dela - pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - zakoniti razlog - sodna razveza - denarno povračilo - ekonomski rizik poslovanja
Ekonomskega rizika poslovanja ni mogoče šteti kot zakoniti razlog za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za določen čas.
Tožena stranka, na kateri je bilo dokazno breme, ni dokazala, da je ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožečo stranko obstajal začasno povečan obseg dela glede na običajen obseg dela in da je občasno povečan obseg dela trajal tudi, ko je tožena stranka s tožečo stranko sklenila sporne anekse. Zato je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je pri toženi stranki šlo za običajen, pričakovan obseg dela in je bila pogodba o zaposlitvi z aneksi nezakonito sklenjena za določen čas, saj zanjo ni obstajal dejanski razlog, torej zakonsko določen razlog po 3. alineji prvega odstavka 54. člena ZDR-1. Tožbeni zahtevek za transformacijo pogodbe o zaposlitvi iz določenega v nedoločen čas je utemeljen na podlagi 56. člena ZDR-1, ki določa, da se v primeru, če je pogodba o zaposlitvi za določen čas sklenjena v nasprotju z zakonom ali kolektivno pogodbo, šteje, da je delavec sklenil pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas.
OZ člen 619, 635, 635/1, 635/2, 639, 639/3, 642, 642/2.
podjemna pogodba - plačilo za pogodbeno opravljeno delo - odgovornost za stvarne napake - jamčevalni zahtevek - jamčevalni zahtevek na znižanje kupnine - odškodninski zahtevek kot jamčevalni zahtevek - manjvrednost izvedenih del - refleksna škoda - pobotni ugovor
Ni sporno, da je toženi stranki nastala škoda na fasadi, vendar morajo biti za obstoj odškodninske obveznosti (kumulativno) podani njeni elementi, splošni predpostavki: stvar ima napako (kršitev pogodbene obveznosti) in vzrok za napako izvira iz izvajalčeve sfere, in posebni predpostavki: nastanek škode, ki je v vzročni zvezi z napako. Izključitev ene od teh omogoča presojo, da tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine ni utemeljen. Ker tožena stranka ne izpodbija pravilnosti ugotovitve sodišča prve stopnje, da ni dokazala vzročne zveze med očitano kršitvijo pogodbene obveznosti in zatrjevano škodo, je bil pobotni ugovor iz tega naslova utemeljeno zavrnjen.
dokazovanje - zaslišanje strank - zaslišanje obeh pravdnih strank - udeležba stranke na naroku - odsotnost tožene stranke z naroka - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - dokazna ocena - uporaba prisilnih ukrepov zoper stranko
Zoper stranko, ki se ni odzvala sodnemu vabilu na zaslišanje, niso dovoljeni nobeni prisilni ukrepi. Če se stranka ne odzove sodnemu vabilu, lahko sodišče odloči, da zasliši samo eno stranko, vendar mora v odkazni oceni presoditi, kakšen pomen ima to, da stranka ni prišla na zaslišanje ali da ni hotela izpovedati.
odškodninska odgovornost podjemnika - padec z balkonske ograje - obisk na domu - najemno stanovanje - nedopustno ravnanje - malomarno ravnanje - skrbnost dobrega strokovnjaka - vzročna zveza - obstoj vzročne zveze - prekinitev vzročne zveze - izključitev vzročne zveze - primerna višina odškodnine - nepremoženjska škoda - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - odškodnina za strah - načelo objektivne pogojenosti odmere odškodnine
To, če je najemnik za napako v pričvrstitvi ograje vedel, vzročne zveze med ravnanjem prve toženke in nastalo škodo, ni pretrgalo. Tisti, ki so povzročili škodo, a delali neodvisno drug od drugega, za povzročeno škodo odgovarjajo solidarno.
Malomarnost najemnika stanovanja (ki ni poskrbel za sanacijo slabo izvršenega dela prve toženke) ni tak dogodek, ki bi lahko izključil vzročno zvezo z malomarnim ravnanjem strokovnjaka - monterja prve toženke.
Sodišče v tej zadevi ne obravnava zahtevka (naročnika) zaradi jamčevanja za podjemnikove napake, ampak odškodninski zahtevek (tretjega/nepogodbenega oškodovanca), ki je posledica civilnega delikta. Roki, ki jih OZ določa za uveljavljanje zahtevkov zaradi kršitve pogodbe, torej ob obravnavi tožbenega zahtevka po 131. členu OZ, ne pridejo v poštev.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00010462
OZ člen 120, 121, 121/1, 121/2, 131. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
odškodninska odgovornost odvetnika - malomarno ravnanje - nestrokovno ravnanje odvetnika - kolektivno zavarovanje - poklicna odgovornost odvetnika - zavarovalna pogodba - splošni pogoji zavarovanja - ugovor pasivne legitimacije - jamčevanje - določila splošnih pogojev - ničnost določil splošnih pogojev - čas trajanja zavarovanja - čas uveljavljanja zahtevka - sodba nima razlogov o odločilnih dejstvih - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pravica do poštenega sojenja - pravica do pritožbe
Iz izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje ni razvidno, ali je sodišče prve stopnje tožnikov ugovor o ničnosti določila splošnih pogojev obravnavalo in ga upoštevalo pri sprejeti odločitvi, saj izpodbijana sodba razlogov o tem ne vsebuje, čeprav so tožnikovi pomisleki o veljavnosti spornega določila splošnih pogojev relevantni za sprejeto odločitev. Tudi za splošne pogoje pogodbe namreč veljajo vsi ničnostni razlogi, ki sicer veljajo za pogodbene sestavine, ki jih določita obe pogodbeni stranki, poleg tega pa 121. člen OZ dodaja k tem razlogom za splošne pogoje še dva nova razloga. Slednji tako določa, da so v splošnih pogojih pogodbe prepovedane tudi določbe, ki nasprotujejo namenu pogodbe in dobrim poslovnim običajem ter določbe, ki so nepravične ali pretirano stroge. Pri tem pa lahko ničnostna sankcija zadane samo posamezno določilo splošnih pogojev pogodbe, lahko pa tudi splošne pogoje kot celoto.
pozneje najdeno premoženje - dodatni sklep o dedovanju - vrednostni papir - delnica - delitev stvari
Po določilu 221. člena ZD je sodišče pri dedovanju naknadno najdenega premoženja vezano na pravnomočen sklep o dedovanju. Po pravnomočnem sklepu o dedovanju sta zapustnikova dediča zapustnikova izvenzakonska partnerica do 1/3 zapuščine in zapustnikov sin do 2/3 zapuščine. Zato tudi oba dedujeta v teh deležih še naknadno najdeno delnico. Kako bosta dediča delnico razdelila, pa je stvar nadaljnje delitve in ne zapuščinskega postopka.
preživnina - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe otroka - zmožnosti preživninskega zavezanca - krivda za nezaposlenost - nezaposlenost starša
Deklica je avtist in hud alergik, njena mati je, odkar je izgubila zaposlitev v tožnikovem podjetju, nezaposlena in se preživlja s socialno pomočjo v znesku 423,46 EUR mesečno. Drugega premoženja nima. Ima samo osnovnošolsko izobrazbo. Glede na to, da je deklica avtist, dela v nočnih urah ne more sprejeti, zato so njene zaposlitvene zmožnosti manjše in ker ni spora o okoliščini, da je preko zavoda za zaposlovanje aktivni iskalec zaposlitve, pritožbeni očitek, da je nezaposlena po lastni krivdi, ni utemeljen.
razmerja med starši in otroki - dodelitev otroka v vzgojo in varstvo materi - varstvo in vzgoja otroka - stiki - določitev stikov - preživljanje otroka - preživnina - višina preživnine - potrebe preživninskega upravičenca - zmožnosti preživninskega zavezanca - primerjava neto dohodkov obeh staršev
Obseg potreb preživninskega upravičenca, ki jih sodišče upošteva je odvisen od višine sredstev, ki so na razpolago za njihovo kritje in obratno. Očetov mesečni dohodek znaša 665,00 EUR, v nasprotju z materjo, ki prejema izredno visok mesečni dohodek v višini 4.900,00 EUR. Tako oče kot mati živita v svojem stanovanju. Oče je lastnik še dveh stanovanj, za kateri plačuje kredit in ju oddaja ter ju namerava v prihodnje prodati. Ugotovitve sodišča prve stopnje utemeljujejo zaključek sodišča prve stopnje, da je očetovo premoženjsko stanje solidno, v primerjavi z materinim, ki je tako zelo dobro, da po njeni lastni izpovedbi ne dela kompromisov pri stroških (ne pri nakitu, ne pri avtomobilu) in da niti ne ve, kakšne dohodke pravzaprav ima.
Ob upoštevanju pridobitnih zmožnosti obeh staršev, ob dejstvu, da mati poleg A. A. preživlja še enega otroka, ob izredno visokem neto dohodku, s katerim mesečno razpolaga in glede na to, da mladoletni A. A. preživi veliko časa s svojim očetom, da v času izvajanja stikov ni vsa skrb v celoti na njegovi materi, je pravilna odločitev sodišča, ki je breme preživnine razporedilo tako, da je mati dolžna pokriti 60 % priznanih potreb, oče pa 40 %.
Navidezna (simulirana pogodba) sodi v kategorijo poslov, pri katerih volja ni resnična. Pogodbeni stranki hočeta, da pogodba, katere zunanji videz, na primer pisni zapis, sta ustvarili, velja le v očeh drugih, ne pa tudi zanje same.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da je bil sporazum o ugotovitvi in določitvi skupnega premoženja zakoncev navidezen in ničen. Dejanski namen sklenitve tega sporazuma je predstavljal poskus oškodovanja tožnice (upnice), ki že od leta 2011 zoper toženca vodi postopek davčne izvršbe, kar je bilo obema toženima strankama tudi znano.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00010460
ZPP člen 115. SPZ člen 43, 43/1, 48, 48/2. OZ člen 190.
preložitev naroka - pogoji za preložitev naroka - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - trditvena podlaga - vlaganja v tujo nepremičnino - pridobitev solastninske pravice z vlaganji - dogovor o pridobitvi lastninske pravice z vlaganji - neupravičena pridobitev - povrnitev vlaganj - obogatitev - supeficies solo cedit - sestavina nepremičnine - pasivna legitimacija lastnika - pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem
Ker zaradi temeljnega načela stvarnega prava, da je sestavina nepremičnine vse, kar je z njo trajno spojeno, ali je na, nad ali pod nepremičnino (superficies solo cedit), vlaganja lastnika nepremičnine postanejo njen del, lahko graditelj, ki je vlagal s soglasjem lastnika, od njega zahteva le tisto, za kar je bil ta obogaten. Sodišče prve stopnje je tožnikova podredna zahtevka na povrnitev vlaganj pravilno zavrnilo, ker je ocenilo, da pasivna legitimacija tožencev ni podana. Ob vložitvi tožbe namreč nista bila več lastnika nepremičnine, prav tako pa tudi ne v času opravljenih vlaganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
VSL00011319
ZPP člen 7, 8, 13, 212. ZZZDR člen 12.
pravica do dedovanja - ugotovitev obstoja dedne pravice - predhodno vprašanje - obstoj zunajzakonske skupnosti - kriteriji za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti - trditveno in dokazno breme - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - dalj časa trajajoča življenjska skupnost - nasprotje med trditvami in dokazi
Da bi dokazni zaključki lahko temeljili na izpovedbah prič, bi morala biti ovrednotena verodostojnost vsake od prič. Za oceno njihove verodostojnosti je pomembno tudi, v kakšnem odnosu je priča do tožnika, od kod črpa vedenje o dejstvih, o katerih je izpovedala, in kakšen vtis je naredila na sodišče med zaslišanjem.
ZPP člen 139, 142, 142/4, 318, 318/1, 318/1-1. ZTLR člen 58, 58/3.
fikcija vročitve - ugodilna zamudna sodba - sklepčnost zahtevka - uradno prijavljeno stalno prebivališče - dejansko prebivališče toženca - priposestvovanje stvarne služnosti poti
Fikcija vročitve se veže na naslov dejanskega prebivališča, ki ni nujno isti kot je formalno prijavljeno prebivališče.
Glede na to, da je fikcija vročitve sprejemljiva, če naslovnik pisanja ni dvignil po svoji krivdi oziroma ni poskrbel za to, da bi se s pisanjem dejansko seznanil, čeprav bi to lahko storil, bodo za odločitev pomembne tako toženčeve navedbe, da ima dejansko prebivališče v B., kot tudi tožnikove navedbe, da toženec tudi po sklenitvi najemne pogodbe brez izjeme kot svoj naslov navaja A., na katerem tudi redno prevzema pošiljke.