ZOR člen 277, 277. ZPP člen 358, 358-4, 358, 358-4.
odškodninska odgovornost delodajalca - poškodba pri delu
Policistu, ki ga je ob intervenciji eden izmed razgrajačev ugriznil v nogo, je sodišče utemeljeno prisodilo odškodnino zaradi pretrpljenih telesnih bolečin in strahu zaradi možnosti okužbe s HIV.
Tožeča stranka je tista, ki ve, na kakšni podlagi uveljavlja svojo prerekano terjatev in kakšen postopek mora začeti oziroma nadaljevati. Zato je bila ona tista, ki je bila dolžna predlagati nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka in ne vložiti nove tožbe. Ali bo vložila predlog za nadaljevanje prekinjenega postopka, je bila torej stvar odločitve tožeče stranke. Tožeča stranka v postopku ni uspela. Zato je sodišče prve stopnje pravilno odločilo, ko je, po načelu uspeha po 1. odst. 154. člena ZPP, tožeči stranki naložilo, da toženi povrne njene pravdne stroške.
ZDSS člen 57, 57/3, 57, 57/3. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-5, 56, 55, 55/1, 55/1-5, 56.
sklep o izvršbi na podlagi izvršilnega naslova - ugovor - ugovorni razlogi - sodna poravnava - ugovor po izteku roka - zastopanje
Ker je bila 2.točka sodne poravnave z dne 10.12.1996, na podlagi katere je bil izdan sklep o izvršbi, razveljavljena s sodno poravnavo z dne 3.11.1998 in ker gre torej za dejstvo, ki se nanaša na samo terjatev, ki je nastopilo po nastanku izvršilnega naslova, dolžnica pa ga je uveljavljala pred koncem izvršilnega postopka, je podan ugovorni razlog po 5.točki 1.odstavka 55.člena ZIZ. Ob tem pa ne morejo biti upoštevne upnikove pritožbene navedbe, da je sodno poravnavo iz leta 1998 sklenil sindikat, ki ga ni pooblastil za zastopanje v kolektivnem delovnem sporu zaradi kršenja kolektivne pogodbe. Iz 3.odstavka 57.člena ZDSS namreč izhaja, da sodna poravnava, ki jo v kolektivnem delovnem sporu sklene sindikat z delodajalcem, pomeni izvršilni naslov za vse tiste, ki jim taka poravnava daje neko pravico, torej tudi za upnika, kateremu daje pravico do izterjave premalo izplačanih plač.
sklep o izvršbi - ugovor - ugovor tretjega - rubežni in cenilni zapisnik - zapisnik
Če dolžnikove navedbe, da ni lastnik zarubljenih predmetov, držijo, bodo lahko lastniki spornih predmetov do konca izvršilnega postopka vložili ugovor tretjega, na dolžnikov pravni položaj pa v tem primeru izdani sklep o izvršbi ne vpliva. Rubežni in cenilni zapisnik sodnega izvršitelja ni odločba v smislu določbe prvega odstavka 8. člena ZIZ zoper katero bi bilo dopustno pravno sredstvo, zato je treba ugovor zoper rubežni in cenilni zapisnik zavreči.
ZZZDR člen 52, 52/1, 52, 52/1. ZIZ člen 270, 270/2, 272, 272/2, 270, 270/2, 272, 272/2.
začasna odredba - ugotovitveni zahtevek
S tem, ko je tožeča stranka zatrjevala, da je izdaja začasne odredbe potrebna, ker bo sicer uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena (2. odst. 270. čl. in 1. alinea 2. odst. 272. čl. ZIZ), je začrtala meje ugotavljanja dejanskega stanja, ki ga je sodišče prve stopnje sprejelo kot podlago svoje odločitve. Povsem pravilno je zato stališče sodišča prve stopnje, da je mogoče v primeru ugotovitvenega zahtevka izdati le takoimenovano ureditveno začasno odredbo, s katero se začasno, do dokončne rešitve v sodnem postopku, uredi sporno pravno razmerje. Tako začasno odredbo pa je mogoče izdati le, kadar je odredba potrebna, da se prepreči uporaba sile ali nastanek težko nadomestljive škode (predpostavka iz 2. alinee 2. odst. 272. čl. ZIZ), ne pa, kadar obstaja nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
izvršba na premičnine - omejitev izvršbe - rubež - ugovor - ugovorni razlog
Rubež dnevnega izkupička v gostinskem lokalu dolžnika kot samostojnega podjetnika predstavlja izvršilno sredstvo izvršbe na premičnine po 77. in sledečih členih ZIZ. Dnevni izkupiček oz. blagajniški inkaso namreč predstavlja gotovino, gotovina pa je premičnina, zato za rubež dnevnega inkasa veljajo omejitve oziroma oprostitve izvršbe po 5. tč. 1. odst. 79. čl. ZIZ v zvezi s 102. čl. ZIZ.
Če je za konkretno nepremičnino že zaznamba v zemljiški knjigi, da je izdan sklep o izvršbi na nepremičnino iz druge izvršilne zadeve, gre v novi izršbi le za pristop k izvršbi. V takem primeru pa upnik nima pravnega interesa predlagati izdajo začasne odredbe s prepovedjo odsvojitve in obremenitve te nepremičnine in zaznambo začasne odredbe v zemljiški knjigi, saj je s sklepom o izvršbi in zapisom rubežu nepremičnine pridobil močnejšo pravico kot je predlagana začasna odredbe.
nadaljevanje postopka - dedovanje - odgovornost za zapustnikove dolgove
V fazi dovolitve izvršbi se dedič ne more uspešno braniti, češ, da terjatev presega vrednost zapuščine. Odločilno vprašanje, od katerega je odvisno, da se bo postopek nadaljeval zoper dediča, je namreč zgolj to, ali je dedič ali ne.
obligacijsko pravo - stanovanjsko pravo - stvarno pravo
VSL03189
ZOR člen 124, 148, 148/1, 124, 148, 148/1.
poslovni prostor - pogodba o leasingu
Sodišče prve stopnje je pravilno presodilo, da je ob odločanju o zahtevku na izpraznitev spornega poslovnega prostora treba izhajati iz obligacijskega razmerja, ki ga ureja pogodba o leasingu nepremičnine št. 30024, sklenjena med pravdnima strankama. Vprašanje lastništva tožeče stranke ob takšnem izhodišču ni ugovor, ki bi ga bilo moč upoštevati v prid toženi stranki.
ZZVN člen 16, 16/1, 16, 16/1. ZIZ člen 101, 102, 102/1, 102/3, 101, 102, 102/1, 102/3.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - omejitev izvršbe - prejemki, izvzeti iz izvršbe - renta
Doživljenjska mesečna renta po 16. čl. Zakona o žrtvah vojnega nasilja (ZZVN) ne spada med prejemke iz 101. ali 102. čl. ZIZ, za katere veljajo omejitve izvršbe.
Do trenutka nakupa, odvzema ali drugačne omejitve lastninske pravice (oziroma zgolj na podlagi neuspešnih ponudb nakupa ali celo sprejetega in sicer veljavnega Odloka o sprejetju ureditvenega načrta) tožena stranka (kot kamnoseško podjetje) na zemljišču tožnikov nima pravice posegov (vožnje), in tožniki s prepovedno tožbo lahko zahtevajo prenehanje vznemirjanja nasproti njej, saj si tožena stranka prisvaja (nikoli pridobljeno) služnostno pravico na zemljišču, ki bi po določbah Zakona o rudarstvu sicer lahko bilo pristopno ali pridobivalno zemljišče, pa to (zaenkrat) ni.
predlog za vrnitev v prejšnje stanje - prenehanje pravne osebe - prenehanje pooblastila - prekinitev postopka
Če pa stranka zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, lahko po 117. členu ZPP na njen predlog sodišče dovoli, da ga opravi pozneje, če je stranka zamudila rok iz opravičenega vzroka. To pa pomeni, da mora opravičen vzrok obstajati v strankini sferi. Zatrjevano nepravilno postopanje sodišča zato ne more biti upravičen vzrok za vrnitev v prejšnje stanje, pač pa je lahko predmet preizkusa v pritožbenem postopku zoper odločbo sodišča, ki jo je izdalo zaradi (domnevne) zamude stranke, opraviti določeno procesno dejanje. Posledica prenehanja pravne osebe je prekinitev postopka po 3. točki 212. člena ZPP. Prvostopenjsko sodišče bi torej moralo ugotoviti, da je postopek prekinjen od 30.12.1998. Dokler traja prekinitev postopka, sodišče ne more opravljati nobenih pravdnih dejanj (2. odstavek 214. člena ZPP), posledica prekinitve postopka pa je tudi prenehanje teka rokov, določenih za pravdna dejanja (1. odstavek 214. člena ZPP).
Zaščitena kmetija ni predmet, ki bi bil izvzet iz izvršbe (drugi odstavek 32. člena ZIZ), saj Zakon o kmetijskih zemljiščih ne določa, da je zaščitena kmetija stvar, ki ni v prometu. V primeru, ko je predmet izvršbe zaščitena kmetija, mora sodišče le upoštevati posebne določbe ZZK o prodaji takšne kmetije.
Če stranka uveljavlja v (nasprotni) tožbi nedenarni in denarni zahtevek in ne opredeli vrednosti spornega predmeta za posamični zahtevek, sodišče upošteva označeno vrednost (nasprotne) tožbe in določi vrednost vsakega tožbenega zahtevka posebej in jih ne sešteva. Vrednost zapadle uporabnine, ki jo je označila tožena stranka v tožbi, v smislu določbe 219. člena Zakona o obligacijskih razmerjih ni moč enačiti z najemnino, saj ob zatrjevanem neobstoju najemne pogodbe med strankama ne gre za spor iz najemnega oz. zakupnega razmerja.
Pritožnik smiselno uveljavlja postopkovno kršitev po 14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP, ker naj bi prvostopenjsko sodišče o vprašanju, ali je tožena stranka vedela oziroma bi morala vedeti, da je končni kupec RK prezadolžen, svojo odločitev oprlo na pisno referenco družb XX z dne 7.7.1999, ki naj bi ugotovilo, da v času sklenitve prodajne pogodbe med toženo stranko in RK končni kupec ni bil prezadolžen. Ta listina pa z ničemer ne izkazuje, da končni kupec v času sklenitve kupoprodajne pogodbe ni bil prezadolžen, saj iz nje ni jasno, ali finančne težave končnega kupca izhajajo tudi zaradi izgub, do katerih je prišlo že v letu 1997. Po presoji pritožbenega sodišča prvostopenjsko sodišče ni zagrešilo navedne smiselno uveljavljane bistvene postopkovne kršitve. Na ugotovljeno dejstvo, da končni kupec v času sklenitve prodajne pogodbe v letu 1997 (priloga B/31) (še) ni bil prezadolžen, je sodišče posredno sklepalo iz poročila družbe XX z dne 7.7.1999 (priloga B/59) iz katerega izhaja, kot je pravilno povzelo prvostopenjsko sodišče, da so finančne težave kupca RK posledica izgub v letu 1998. Če so torej finančne težave kupca v letu 1999 posledica izgub v letu 1998, iz tega ni mogoče sklepati, da je bil kupec prezadolžen že v letu 1997. Ni torej zaslediti nasprotja med podatki navedene listine (B/31) in zaključki prvostopenjskega sodišča. Neutemeljen in brez podlage v sklenjeni komisijski pogodbi (priloga B/1) je tudi pritožbeni očitek toženi stranki, da bi morala plačilo kupca dodatno zavarovati z garancijo slovenske banke in bi šele tedaj izpolnila dolžnost ravnanja s skrbnostjo dobrega gospodarstvenika. Iz navedene pogodbe je razvidno, da sta se pravdni stranki v 4. čl. dogovorili za zavarovanje plačila kupca z bančno garancijo kupca. Navedeno navodilo tožeče stranke (prim. 1. odst. 751. čl. ZOR) je tožena stranka izpolnila, kar v pritožbenem postopku ni sporno. Da bi bila tožena stranka dolžna priskrbeti tudi garancijo slovenske banke, pa iz pogodbe ne izhaja. Prvostopenjsko sodišče pa ugotavlja, da se je tožena stranka s končnim kupcem dodatno dogovorila, da bo plačilo zavarovano z bančno garancijo, ki jo bo kot veljavno sprejela A banka Ljubljana in zaključilo, da je s tem tožena stranka zaščitila interese tožeče stranke kot komitenta.
Dolžnost staršev, da preživljajo otroke po doseženi polnoletnosti obstaja le, če se otroci redno šolajo (123. čl. ZZZDR). Odločilna okoliščina, od katere je odvisna odločitev o preživninski obveznosti toženca, je torej redno šolanje tožnika. O tej okoliščini pa sodba prve stopnje nima razlogov (14. tč. 2. odst. 339. čl. ZPP), čeprav sta pravdni stranki v dokaz njenega (ne)obstoja navajali dejstva in tudi predlagali dokaze. Pritožbeno sodišče je zato na podlagi 1.odst. 354. čl. ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Če upnik ugovoru tretjega ni izrecno nasprotoval, ampak je presojo prepustil sodišču, ter je tretji izkazal svojo pravico, ki preprečuje izvršbo, za verjetno, je potrebno ugovoru ugoditi.
nova dejstva in novi dokazi v pritožbenem postopku - motenje posesti
Pritožnik v postopku pred sodiščem prve stopnje na izpoved priče ni imel nobenih pripomb. Pritožbi pa prilaga fotokopijo listine oz. izjave, ki naj bi izpodbila dokazno oceno sodišča prve stopnje v zvezi z izpovedjo te priče. Takšna listina predstavlja nov dokaz, ki bi ga smel toženec v pritožbenem postopku predložiti le, če bi izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel predložiti do prvega naroka za glavno obravnavo, opravljenega po določbah novega ZPP, oz. do zaključka glavne obravnave, ob pogojih iz 286. člena ZPP. Ker pritožnik niti ne zatrjuje, da gre za takšno situacijo, pritožbeno sodišče priloženega dokaza ne more obravnavati.