• Najdi
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50
  • 981.
    VSL Sodba I Cp 510/2023
    24.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071407
    DZ člen 67, 77.
    ugotovitev obsega skupnega premoženja - skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja - sporno dejansko stanje
    Kakšna je bila višina tožničine in toženčeve plače, niti kolikšen je bil dobiček tožničinega podjetja, stranki nista navedli. Glede na to, da med njima ni spora o okoliščini, da delež na skupnem premoženju vsakega od njiju znaša 1/2, je mogoče zaključiti, da sta k premoženju, ki sta ga pridobila v času trajanja življenjske skupnosti, prispevala približno enako.

    Pritožbena navedba, da je imela tožeča stranka pri pridobivanju podatkov v zvezi s skupnim premoženjem nemalo težav, ni opravičljiv razlog za širitev trditvene podlage z obsežnimi dokaznimi predlogi po prvem naroku za glavno obravnavo.
  • 982.
    VSL Sodba IV Cp 1316/2023
    23.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071065
    ZZZDR člen 129.
    preživnina - določitev preživnine - materialne zmožnosti staršev - pridobitne zmožnosti staršev - porazdelitev preživninskega bremena - posredni ali indicijski dokazi - okoliščine konkretnega primera - minimalni obseg stikov
    Pritožnik utemeljeno opozarja na sodno prakso, ki indikacije o boljšem standardu priznava kot relevantno okoliščino o pridobitnih zmožnostih, poleg pa redno upošteva tudi dejstvo, koliko stikov in s tem posredno in neposredno več izdatkov ima z otrokom roditelj.

    Materine zelo dobre pridobitne zmožnosti, kljub temu, da ima še eno mladoletno in še eno polnoletno hčer, vodijo do tega, da je treba preživninsko breme bolj pravično porazdeliti med oba roditelja. Ob vsem ugotovljenem je denimo nesprejemljivo, da bi mati porabila za mesečni strošek lizinga za vozilo pred 8 leti več, kot mora sedaj prispevati za svojega 16 letnega sina, s katerim poleg vsega nima praktično nobenih stikov in s tem tudi ne stroškov.

    Ni dvoma, da je gospodarska družba samostojna pravna oseba, vendar toženkina podjetnost preko uspešnosti omenjene družbe prepričljivo izkazuje njene zelo dobre preživninske zmožnosti.
  • 983.
    VSL Sklep IV Cp 1781/2023
    23.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070829
    ZPND člen 3, 3/2, 5, 21, 22b, 22b/4.
    ukrepi po zpnd - prepustitev stanovanja v skupni rabi - preprečevanje nasilja v družini - mladoletni otroci - načelo sorazmernosti - sorazmernost posega v pravico do družinskega življenja - fizično nasilje - obstoj resne grožnje - stopnja konflikta - sprememba dejanskega stanja - sprememba ukrepa
    Napačno je izhodišče sodišča prve stopnje, ki je ugotovitev, da naj bi bila udeleženca v konfliktu enakovredna, štelo za ločnico med dopustnim in nedopustnim, med tem, da se ukrepi za preprečevanje družinskega nasilja lahko izrečejo ali pa ne. Napačno je razumevanje, da predlagateljica ni bila žrtev nasilja že zato, ker je nasprotni udeleženec ni spravljal v podrejeni položaj, ampak se mu je enakopravno zoperstavljala. To bi pomenilo, da je družinskega člana mogoče opredeliti kot žrtev družinskega nasilja le, če ponižno sprejme nasilje ali pa se mu umakne. Takšno pričakovanje ravnanja žrtve ne more biti razumno sprejemljivo. Zgolj za to, ker žrtev ni ravnala v skladu s takšnim pričakovanjem, se ji ne more odkloniti pomoč in varstvo po ZPND.
  • 984.
    VSL Sklep IV Cp 495/2023
    20.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00071314
    ZPP člen 335, 335-4, 336. Pravilnik o elektronskem poslovanju v civilnih sodnih postopkih (2010) člen 12, 16, 18. DZ člen 141, 141/8. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 47a.
    začasna ureditev stikov - odločba o stikih - sprememba ureditve stikov - dokazovanje z izvedencem - postavitev dodatnega izvedenca - odtujitev otroka od roditelja - podpis pritožbe - varen elektronski podpis - odmera nagrade izvedenca - nagrada izvedencu za delo - pisno izvedensko mnenje - več sodelujočih izvedencev - Izvedenec za deficitarno področje
    ZPP pisno izvedensko mnenje res določa le kot drugo možnost, a v praksi je pravilo, ki ima utemeljen razlog – tak pristop omogoča bolj poglobljen pristop k delu izvedenca; pisno mnenje je praviloma bolj razumljivo, izčrpno in pregledno. Če sodišče kljub zahtevi stranke izvedenca ne zasliši, ne gre za bistveno kršitev določb postopka, če stranka ni podala pripomb, glede katerega bi bilo treba izvedenca zaslišati.

    Na strani staršev ni prišlo do spremembe okoliščin, ki bi terjale drugačno določitev stikov, prišlo pa je do spremembe pri mladoletnem A. Kot ugotavljata izvedenki, je skoraj petnajstletni fant v razvojnem obdobju, ko je treba kljub nevarnosti za njegov odnos z materjo, upoštevati njegovo pristno željo po več stikih z očetom, pa tudi bratom.

    Mnenje (četudi zapisano v skupnem elaboratu) izvedencev dveh različnih strok terja priznanje nagrade za delo obema izvedencema.
  • 985.
    VSL Sklep IV Cp 1594/2023
    20.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00071196
    DZ člen 157, 157/2, 161.
    začasna odredba za zavarovanje koristi otrok - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - korist mladoletnega otroka - stik otroka s staršem - zavračanje stikov - nasilje nad otrokom - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - mnenje izvedenca psihologa - začasna ukinitev stikov
    Otroci so zaradi očetovih preteklih nasilnih ravnanj temeljno zamajani v svojem občutku varnosti. Ves čas so na preži, kje in kako se bo oče ponovno prikazal, in v strahu, kaj bo naredil. Zato tudi ta najbolj oddaljena in redka oblika stikov preko pisnih sporočil v danih okoliščinah ne izkazuje zadostne občutljivosti do otrok, ki so žrtve nasilja.
  • 986.
    VSC Sklep Cp 299/2023
    19.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSC00075832
    DZ člen 141.
    družinsko pravo - osebni stiki z otrokom - največja korist otroka - spremenjene razmere

    Predlagateljica izpodbija odločitev v sklepu o kraju predaje mld. A. A. in predlaga, da naj se v vseh primerih predaja izvaja pred PP .... Sodišče druge stopnje se že iz razlogov, ki jih je podalo v zvezi s stiki ob torkih in stikih vsaki drugi vikend, strinja s predlagateljico. Zato je tudi v tem delu pritožbi ugodilo in kraj predaje otroka spremenilo, tako da le ta ne poteka pred stanovanjskim blokom predlagateljice, pač pa pred PP .... Na ta način se bo namreč zagotovila največja korist otroka in tudi vseh, prisotnih ob predaji, glede na to, da je po podatkih v spisu ob predaji pred stanovanjskim blokom predlagateljice prihajalo do situacij, zaradi katerih je bil otrok v stiski.

  • 987.
    VSM Sklep III Cp 776/2023
    19.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00071236
    DZ člen 151. ZOI-1 člen 8, 8/1, 20. ZPP člen 70, 70/6, 71, 71/2, 74, 74/,1.
    pravica do izjave - izostanek stranke z naroka - izvedba naroka - predlog za izločitev sodnika - zavrnitev izvedbe predlaganih dokazov - sprememba otrokovega osebnega imena - sprememba osebnega imena (priimka) mladoletnega otroka, kadar starša živita ločeno - izvajanje starševske skrbi - nadomestitev soglasja starša - pogoji za spremembo - utemeljen razlog - korist mladoletnega otroka - otrokova želja - razgovor z otrokom
    Sodišče prve stopnje je pravilno opravilo narok in ni zaslišalo nasprotnega udeleženca, ki je bil na narok pravilno vabljen in se naroka ni udeležil.
  • 988.
    VSC Sklep I Cp 383/2023
    18.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSC00072575
    DZ člen 157, 182. ZPP člen 5.
    pravica do izjave - seznanitev z izvedenskim mnenjem
    Pritožba prvostopnemu sodišču utemeljeno očita absolutno bistveno postopkovno kršitev po 8. točki drugega odstavka 339. člena ZPP, zaradi kršitev pravice do izjave v zvezi s psihološkim mnenjem na katerega je prvostopno sodišče oprlo svoj dokazni zaključek o pravno pomembnem dejstvu kot podlagi za odločitev, da se mld. otroku postavi zagovornik s seznama zagovornikov pri Varuhu človekovih pravic; torej o posledičnem obstoju koristi za mld. A. A. in o tem, da slednjih ni moč zagotoviti na drug primeren način.
  • 989.
    VSM Sklep III Cp 764/2023
    17.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00071068
    ZNP-1 člen 42. ZPP člen 365, 365/1.
    začasna odredba o stikih - zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravni interes za pritožbo

    Glede na to, da je sodišče druge stopnje prejelo pritožbo v obravnavo šele 6. 10. 2023, predlagatelj tudi v primeru, če bi sodišče druge stopnje njegovi pritožbi ugodilo, od odločitve o pritožbi ne bi imel nobene koristi, ker je obdobje od 10. do 20. 8. 2023 že zdavnaj minilo.

  • 990.
    VSL Sklep IV Cp 1716/2023
    16.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070728
    ZNP-1 člen 96, 96/6. DZ člen 269, 269/1.
    družinski postopek - postavitev kolizijskega skrbnika - kolizijski skrbnik otroka - vročitev sodbe otroku, ki je dopolnil 15 let - konfliktnost med starši - stopnja konflikta - navzkrižje koristi staršev in otrok
    Odločitev o postavitvi kolizijskega skrbnika ima potrebno podlago v prvem odstavku 269. člena DZ, po katerem se kolizijski skrbnik imenuje otroku, nad katerim izvajajo starševsko skrb starši, če so si njihove koristi v navzkrižju. Ne gre za kolizijo interesov med starši, kot zmotno meni pritožnica, ampak za navzkrižje koristi med starši in otrokom. Kolizijski skrbnik se postavi tedaj, ko je vzbujen dvom, da starši zmorejo v postopku varovati ne le svoje interese, ampak predvsem in najprej koristi otrok.
  • 991.
    VSL Sklep IV Cp 1731/2023
    13.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00070367
    DZ člen 158, 161, 174, 174/1.
    začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi - vzgoja in varstvo otroka - ukrep trajnejše narave - zaslišanje staršev - določitev stikov - preuranjena odločitev - pravica do izjave - dokaz s sodnim izvedencem - dokazni standard verjetnosti - kolizijski skrbnik - ukrepi za varstvo koristi otroka - mnenje otroka
    S tem, da sodišče ni izvedlo dokaza z zaslišanjem roditelja, ki mu odvzema otroka, je storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP. Ob tako drastičnem posegu v družinsko življenje je zaslišanje roditelja, pri katerem je otrok v vzgoji in varstvu, sine qua non, če ne gre za flagrantne situacije, ki terjajo nujen odvzem, za kar v konkretnem primeru ne gre. Nasprotno, sodišče je pred odločitvijo o odvzemu opravilo kar dva naroka, in na oba je oče pristopil.

    Roditelji imajo pravico svoje otroke vzgajati v skladu s svojimi prepričanji, četudi so nenavadna, nekonvencionalna in za otroka z vidika splošnega razumevanja morda niso optimalna.
  • 992.
    VSL Sklep IV Cp 1637/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL00070841
    DZ člen 141, 141/1, 141/2.
    sklep o izreku denarne kazni - kršitev začasne odredbe - onemogočanje stikov z očetom - prepričljiva dokazna ocena - namen denarne kazni - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - primerna višina denarne kazni
    Mati je začasno odredbo, s katero bili urejeni stiki z očetom, zavestno kršila 5 mesecev, zato ji je sodišče naložilo, da za vsak mesec plača denarno kazen v višini 300 EUR. Višina je primerna in zasleduje namen izrekanja denarnih kazni.
  • 993.
    VSL Sklep IV Cp 1715/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071022
    ZPND člen 3, 3/3, 3/6, 3/8, 4, 19.
    načelo kontradiktornosti postopka - kontradiktoren postopek - pravica do izjave - opredelitev nasilja v družini - zaščita žrtve - ukrepi za zagotovitev varnosti žrtve - ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - začasni ukrepi - izvrševanje stikov - stopnja verjetnosti - ugovor nasprotnega udeleženca - ocena ogroženosti - oblike nasilja - spravljanje v podrejen položaj - ekonomsko nasilje - fizično nasilje - spolno nasilje - zalezovanje - posebno varstvo in skrb
    Podlaga za izrek začasnih ukrepov, določenih v 19. členu ZPND, je ugotovitev, da je povzročitelj nasilja žrtev telesno poškodoval, ali ji prizadejal škodo na zdravju, ali je drugače posegel v njeno dostojanstvo ali osebnostne pravice. Glede na naravo postopka, s ciljem hitre in učinkovite zaščite žrtve, je zahtevana stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja kot pri meritornih odločitvah. Udeleženca morata zatrjevana dejstva dokazati s stopnjo verjetnosti, ta dokazni standard pa je dosežen, kadar obstaja več argumentov za obstoj določenega dejstva kot proti njemu. Pritožbeno sodišče pritrjuje dokazni oceni sodišča prve stopnje, da je predlagateljicama v danem primeru to uspelo. Nasprotni udeleženec namreč v ugovornem postopku ni prepričljivo ovrgel dejstev, na katerih je temeljil sklep o izrečenih ukrepih. Pri tem za izrek ukrepov ni potrebno, da so izkazane vse zatrjevane vrste nasilja, temveč zadošča obstoj katerekoli oblike, ki žrtev ogroža.
  • 994.
    VSM Sklep III Cp 770/2023
    12.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSM00071371
    DZ člen 161, 163, 163/2.
    začasna odredba - nujni ukrep - ogroženost otroka - stiki pod nadzorom strokovnih delavcev - kraj izvajanja stikov - trajanje stikov - nastanek nepopravljive škode - prepoved približevanja
    Začasne odredbe so nujni ukrepi, ki jih zakon predvideva, kadar je potrebno takojšnje ukrepanje, še preden je izdana končna odločba. Pogoj za izdajo začasne odredbe je verjetno izkazana ogroženost otroka (161. člen Družinskega zakonika).

    Nima prav pritožba, da je v tem delu sklep premalo natančen, ker ne določa, na katerem centru se bodo stiki izvajali. O kraju izvajanja stikov namreč odloča CSD X, stiki pa se izvajajo v pristojni enoti.
  • 995.
    VSK Sklep IV Cp 451/2023
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSK00072595
    DZ člen 161, 162, 174, 174/1.
    začasna odredba - odvzem otroka staršem - namestitev otroka v zavod - ogroženost otroka - načelo otrokove koristi
    S stopnjo verjetnosti je bilo ugotovljeno, da je mld. A. A. zaradi nasilnega ravnanja v svoji primarni družini, neustreznega izvrševanja oziroma neizvrševanja starševske skrbi visoko ogrožena. Razloge v zvezi s tem je sodišče prve stopnje celovito obravnavalo. Povzelo in analiziralo je vse bistvene okoliščine, povezane z varstvom koristi otroka ter širšo družinsko dinamiko. Povsem sprejemljiv je zaključek, da z milejšim ukrepom ne bi bilo mogoče v zadostni meri zavarovati koristi mld. A. A.
  • 996.
    VSL Sklep II Cp 851/2023
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00071238
    ZIZ člen 272, 272/1, 272/2, 272/2-1. DZ člen 65, 66, 67, 74, 74/1, 77, 77/1, 83, 83/1, 83/3.
    zavarovanje denarne terjatve - pogoji za začasno odredbo - predpostavke za izdajo začasne odredbe - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - nevarnost, da bo zaradi dolžnikovega razpolaganja s premoženjem uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena - objektivna nevarnost - skupno premoženje zakoncev - davčni dolg - konkretno ravnanje stranke
    Presoja sodišča prve stopnje, da je podana predpostavka iz 1. alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, ima podlago v ugotovitvah, da toženca bremeni visok davčni dolg, ki ga glede na zatrjevano slabo premoženjsko stanje ni sposoben plačati, in da lahko toženka kot formalna lastnica spornega premoženja z njim pravno veljavno razpolaga. Pritožnica neutemeljeno izpostavlja, da tožnica ni podala navedb, iz katerih bi izhajala konkretna nevarnost, da bo toženka razpolagala s premoženjem. ZIZ ne zahteva izkazanosti izvora nevarnosti, upnik mora zatrjevati in dokazati obstoj okoliščin take narave in obsega, da so zmožne povzročiti zahtevano nevarnost. Četudi torej drži, da mora biti za obstoj objektivne nevarnosti zatrjevano in izkazano nekaj več kot le možnost, da bi dolžnik razpolagal s premoženjem, tožnici ni bilo treba zatrjevati in izkazati konkretnega ravnanja toženke (ali koga tretjega), usmerjenega v razpolaganje s premoženjem. Po presoji pritožbenega sodišča v obravnavanem primeru ne gre zgolj za hipotetično sklicevanje na možnost razpolaganja – izdana začasna odredba ne temelji izključno na dejstvu (toženkinega) lastništva. Objektivno nevarnost konkretizira preplet okoliščin, in sicer, da je toženec davčni dolžnik, brez dohodkov in premoženja, da je toženka - njegova zunajzakonska partnerka, lastnica premoženja, za katerega je verjetno izkazano, da je njuno skupno premoženje, in da je v pravnem prometu ustvarjen vtis, da lahko s premoženjem samostojno razpolaga. Če bi se to med pravdo dejansko zgodilo, bi predmetna pravda pravzaprav izgubila smisel.
  • 997.
    VSL Sodba I Cp 1072/2022
    11.10.2023
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00072605
    DZ člen 74.
    ugotovitev skupnega premoženja in določitev deležev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev - načelo enotnosti skupnega premoženja - prispevek k nastanku skupnega premoženja - nematerialni prispevek zakoncev - posebno premoženje zakonca
    Celovitost presoje vseh razmer in različnih oblik prispevkov zakoncev narekuje enotno obravnavanje celotnega skupnega premoženja in določitev enotnih deležev pri vseh predmetih skupnega premoženja. Vložek posebnega premoženja v pridobitev skupnega premoženja ne more biti razlog za odstop od navedenega načela, ne glede na velikost ali pomembnost posebnega vložka; vpliva lahko na velikost deležev pri skupnem premoženju kot celoti, ne pa na višji delež pri posameznem predmetu iz skupnega premoženja. Sodišče prve stopnje je torej ravnalo prav, ko je dejstvo, da sta pravdni stranki za nakup nepremičnine v k. o. 001 namenili kupnino od toženčevih nepremičnin v k. o. 002, upoštevalo pri ugotovitvi višjega toženčevega deleža na skupnem premoženju, glede nepremičnin v k. o. 001 pa pravilno zaključilo, da so glede na čas njihove pridobitve in dejstvo, da je bil ostanek kupnine plačan s kreditom, skupno premoženje pravdnih strank.
  • 998.
    VSL Sodba I Cp 330/2022
    11.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL00071508
    DZ člen 67, 68, 74, 77.
    ugotovitev obsega skupnega premoženja - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi skupnih vlaganj - ugotavljanje povečane vrednosti nepremičnin - skupno in posebno premoženje zakoncev - določitev deležev na skupnem premoženju zakoncev
    Kot že rečeno je bil večinski del vlaganj v toženčevo etažo izvršen že do vselitve v stanovanje v oktobru 1989, glede na ugotovljena dejstva pa pritožbeno sodišče ocenjuje, da sta bila prispevka pravdnih strank v sklopu teh vlaganj enaka. Določitev deležev na skupnem premoženju ni matematična operacija, ampak gre za oceno vseh oblik prispevka zakoncev. Tožnica je ves čas skupnosti skrbela za dom in gospodinjstvo, po njunem rojstvu tudi za otroka, ta skrb pa je bila po toženčevi zaposlitvi v Avstriji praktično v celoti na njenih ramenih, saj je bil toženec odsoten cele dneve, med dveletnim delom na Dunaju pa je domov prihajal le ob vikendih, včasih zgolj vsakih 14 dni. V tem pogledu je bil torej tožničin prispevek neprimerljivo višji od toženčevega. Glede na vse relevantne okoliščine pritožbeno sodišče ocenjuje, da v prispevkih pravdnih strank ni bistvenih razlik, ki bi utemeljevale določitev različnih deležev na njunem skupnem premoženju, kar pomeni, da sta njuna deleža enaka.
  • 999.
    VSM Sklep III Cp 758/2023
    10.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSM00070472
    ZPND člen 19, 19/1, 19/2, 19/3, 21, 21/1, 22d. ZPP člen 8. ZNP-1 člen 48, 48/2, 96.
    ukrepi sodišča zaradi nasilnih dejanj - prepoved približevanja zaradi nasilnih dejanj - vpogled v zapisnik

    Sodišče druge stopnje v celoti soglaša z dokazno oceno sodišča prve stopnje, da sta bili zaradi ravnanj nasprotnega udeleženca, in sicer, da je nasprotni udeleženec dne 6. 1. 2023, 17. 2. 2023 in 20. 2. 2023 proti volji prve in druge predlagateljice poskušal stopiti v stik z njima, pri čemer jima je povzročil strah, občutek ogroženosti in močno duševno oziroma čustveno stisko v smislu psihičnega nasilja, saj se deklici nasprotnega udeleženca bojita zaradi preteklih nasilnih dejanj.
    Sodišče lahko v skladu z drugim odstavkom 48. člena ZNP-1, ne glede na omejitve, ki jih določa ZPP kot dokazno sredstvo uporabi zapis razgovora z otrokom iz drugega sodnega postopka. Prav tako lahko sodišče v skladu s 96. členu ZNP-1 odloči, da se zaradi varstva koristi otroka staršem ne dovoli vpogled v zapis o vsebini razgovora sodnika z otrokom.

  • 1000.
    VSL Sklep IV Cp 937/2023
    6.10.2023
    DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
    VSL00071233
    DZ člen 142. ZNP-1 člen 108.
    ukrepi za varstvo koristi otroka - odvzem otroka staršem - namestitev v rejništvo - stiki pod nadzorom - stiki otroka s starimi starši - pogostost stikov - korist mladoletnega otroka - mnenje Centra za socialno delo (CSD) - omejitev vpogleda v odločbo o namestitvi
    Dokazni postopek je pokazal, da je stari oče stike z deklicama vzpostavil po tem, ko je bil uveden postopek za odvzem otrok staršema. Od devetih predvidenih stikov pod nadzorom Centra za socialno delo se je udeležil le treh, zato pritožbeno sodišče ne vidi razloga, zakaj bi morali stiki med starim očetom in otroci potekati dvakrat mesečno glede na to, da deklici z dedkom nikoli nista živeli in z njim, razen dveh stikov pod nadzorom Centra za socialno delo, druge povezave ni bilo. Iz obnašanja deklet na stiku pa je bilo zaznati, da se starega očeta bojita, kar ne kaže na navezanost na starega očeta.
  • <<
  • <
  • 50
  • od 50