KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050290
KZ-1 člen 90, 90/1, 90/1-5, 91, 91/3, 196, 196/1.. ZKP člen 367, 386, 391.. ZZUSUDJZ člen 3, 3/2.
kaznivo dejanje kršitve temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - zastaranje kazenskega pregona - zastaralni rok - kolektivno kaznivo dejanje - zadržanje zastaranja kazenskega pregona - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - materialni rok - dokazna ocena - direktni naklep - pritožba oškodovanca
Pritožbeno sodišče je izpodbijano sodbo najprej preizkusilo po uradni dolžnosti, in sicer ali je bil obdolženki kršen kazenski zakon v vprašanju, ali ni kazenski pregon zastaral. V konkretnem primeru gre za obravnavo kolektivnega kaznivega dejanja, za katerega je značilna ponavljajoča se kriminalna dejavnost. Zastaranje kazenskega pregona začne teči od dneva, ko je bilo storjeno zadnje dejanje iz sklopa takšne kontinuirane kriminalne dejavnosti. Zastaralni rok očitanega kaznivega dejanja znaša na podlagi 5. točke prvega odstavka 90. člena KZ-1 šest let, saj je po prvem odstavku 196. člena KZ-1 predpisana kazen zapora do enega leta. Zastaranje očitanega kaznivega dejanja bi zato nastopilo 18. 9. 2021. Vendar pa je v zvezi z zastaranjem potrebno upoštevati Zakon o začasnih ukrepih v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni SARS-CoV-2 (COVID-19) (Ur. l. RS št. 36/2020 z dne 28. 3. 2020); z veljavnostjo od 29. 3. 2020 dalje; v nadaljevanju ZZUSUDJZ), ki je v 3. členu urejal tek rokov v sodnih zadevah, pri čemer je v drugem odstavku 3. člena predpisal, da roki v sodnih zadevah ne tečejo, razen v sodnih zadevah, ki se obravnavajo kot nujne. Po večinski, zaenkrat dostopni sodni praksi, se kot pravilnejša nakazuje razlaga, da se navedena zakonska določba glede zadržanja teka rokov v nenujnih zadevah nanaša tako na procesne kot tudi na materialne roke, kamor spada tudi rok za zastaranje kazenskega pregona; situacijo v času epidemije, ko so sodišča poslovala v omejenem obsegu in so naroke opravljala v nujnih zadevah, je mogoče razumno navezati na določbo tretjega odstavka 91. člena KZ-1, ki predpisuje, da zastaranje ne teče v času, ko se pregon po zakonu ne sme začeti ali nadaljevati. Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je ZZUSUDJZ začel veljati 29. 3. 2020 in je veljal do 31. 5. 2020 (64 dni, upoštevaje sklep Vlade Republike Slovenije o ugotovitvi prenehanja razlogov za začasne ukrepe v zvezi s sodnimi, upravnimi in drugimi javnopravnimi zadevami za obvladovanje širjenja nalezljive bolezni COVID-1, ki je začel veljati 1. 6. 2020). Upoštevaje razlago, da zastaranje kazenskega pregona zoper obdolženo A. A. zaradi očitanega kaznivega dejanja ni teklo v času od 29. 3. 2020 do 31. 5. 2020 (zadržanje zastaranja kazenskega pregona), bi torej šestletni zastaralni rok, glede na opis kaznivega dejanja v izpodbijani sodbi, potekel šele 20. 10. 2021.
Dokazovanje z novim izvedencem, kot to v tej zadevi terja pritožba, pa ni potrebno takrat, če sodišče ugotovi, da sta izvid in mnenje izvedenca popolna in prepričljiva ter v skladu z dejanskimi okoliščinami, ki so potrjene tudi z drugimi dokazi, ki jih sodišče izvede.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00050494
SZ-1 člen 29, 29/4. ZNP-1 člen 150, 150/2.
upravičeni predlagatelj - etažni lastniki stavbe kot nujni sosporniki - nujno sosporništvo etažnih lastikov - nujno sosporništvo na aktivni strani - aktivna legitimacija etažnih lastnikov - posli, ki presegajo okvir rednega upravljanja
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo četrti odstavek 29. člena SZ-1, po katerem lahko etažni lastniki, ki imajo več od polovice solastniških deležev na skupnih delih, predlagajo, da o poslu (kot je brez dvoma predmetni - sprememba skupnega dela v individualni) odloči sodišče v nepravdnem postopku. Iz tega jasno in nedvoumno izhaja, da je le nadpolovična lastniška skupina etažnih lastnikov tista, ki je upravičena do vložitve takega predloga, ki je torej z drugimi besedami procesno legitimirana v takem postopku (kar pa ne še pomeni nujno njihove stvarne aktivne legitimacije, tj. da bi bila njihova zahteva utemeljena).
DZ člen 157, 157/2, 157/3, 160, 161, 171, 174, 174/2. ZMZPP člen 1, 1/1, 2, 2/1, 42, 42/1. ZNP-1 člen 42, 100. ZPP člen 350, 350/2. Uredba Sveta (ES) št. 2201/2003 z dne 27. novembra 2003 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v zakonskih sporih in sporih v zvezi s starševsko odgovornostjo ter o razveljavitvi Uredbe (ES) št. 1347/2000 člen 8.
ukrepi za varstvo koristi otroka - ukrepi za zavarovanje otrokovih pravic - začasna odredba - pogoj za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - vrsta začasne odredbe - prepoved prehoda državne meje z otrokom - namestitev otroka v zavod - bolezen otroka - civilnopravno razmerje z mednarodnim elementom - uporaba materialnega prava - starševska skrb - omejitev starševske skrbi - odločanje o ukrepih in spremljanje izvajanja ukrepov
Če sodišče ob ukrepu namestitve otroka v zavod ne omeji starševsko skrb v skladu s 171. členom DZ, druge obveznosti in pravice staršev do otroka ne prenehajo (drugi odstavek 174. člena DZ). Vendar pa ta ukrep staršem po naravi stvari vzame možnost odločanja o tem, kaj bo otrok počel, ko je v zavodu, prosto lahko o aktivnostih otroka odločajo le v času izvajanja stikov.
ZKP člen 156, 156/1, 156/3, 214. URS člen 15, 35, 36, 37, 38. ZBan-1 člen 214, 215, 215/2, 215/2-4a.
odredba za pridobitev zaupnih bančnih podatkov - obrazložitev odredbe - varstvo osebnih podatkov - pravica do zasebnosti - pravna oseba
V situaciji, ko je banka sama od sebe, na sicer zakonsko pravilno izdani odredbi preiskovalnega sodnika, sodišču posredovala več podatkov kot je to bilo od nje zahtevano, je še vedno ravnala v okviru določbe 4.a točke drugega odstavka 215. člena ZBan-1 in ne v nasprotju z dolžnostjo varovanja zaupnih podatkov (pravne osebe). S tem tudi ni kršila ustavno omejenega dometa pravic pravne osebe iz 25. in 38. člena, kar pomeni, da dokazi oziroma podatki niso bili pridobljeni s kršitvijo ustavnih pravic.
"Presežno" pridobljene podatke bi sodišče lahko pridobilo tudi z izdajo nove odredbe po 156. členu za obdobje, ki presega določeno obdobje v odredbi z dne 12. 3. 2015, po ugotovitvah višjega sodišča pa tudi že na podlagi same odredbe z dne 12. 3. 2015. Razen tega bi še vedno bilo potrebno upoštevati tudi izjemo dobre vere pri ekskluziji dokazov, saj je sodišče pridobilo podatke v dobri veri, na podlagi sicer izdane odredbe pristojnega sodišča, kateri ni moč očitati pomanjkljivosti, in do česar se je že opredelilo tudi Vrhovno sodišče v odločbi I Ips 46/2011 z dne 6. 10. 2021.
Ko se v sicer različnih postopkih pojavljajo imena istih obdolžencev, v primerljivih vsebinsko opisanih vlogah in v zvezi s posameznimi družbami, je upravičeno moč šteti, da se podatki na podlagi navedenih odredb vsebinsko prepletajo tudi s kaznivim dejanjem obravnavanim v tem postopku. V zvezi s presojo zakonitosti izdanih odredb je odločilnega pomena, da so te bile izdane na ustrezni zakonski podlagi, na podlagi ustavno dopustnega cilja in posega v pravice tistih, na katere so se odredbe nanašale, da iz le-teh izhaja obrazložitev utemeljenih razlogov za sum storjenih kaznivih dejanj takratnih osumljencev oziroma drugih oseb, ki so udeležene v finančnih transakcijah ali poslih osumljencev in da je za pridobitev teh podatkov nedvomno bilo moč šteti, da bi utegnili biti dokaz v kazenskem postopku ali biti potrebni zaradi varovanja zahtevka za odvzem premoženjske koristi oziroma premoženja v vrednosti premoženjske koristi.
Okoliščine izostanka podpornega (dokaznega) gradiva za izdajo odredb po 156. členu ZKP z dne 12. 3. 2015 in 20. 7. 2015, prvostopenjsko sodišče ni prezrlo, temveč se je v zvezi s tem korektno izjasnilo z razlogi v četrtem odstavku na 12. strani izpodbijanega sklepa, ti razlogi pa v povezavi z vsebino samih odredb v celoti prepričajo tudi višje sodišče. Iz obrazložitve navedenih odredb izhaja, da sta bili izdani na podlagi obrazloženega predloga Specializiranega državnega tožilstva v Ljubljani, pri čemer je bistveno, da iz teh odredb izhaja tudi vsebina v odredbah povzetih oziroma dokaznih podlag za izdajo le-teh, kar vsaj v fazi odločanja o zakonitosti dokazov ne more vzbujati nobenih pomislekov v dejanski obstoj le-teh, kar pa je nenazadnje lahko tudi predmet dodatnega pridobivanja in izvajanja dokazov.
Identičnost sodnikove obrazložitve s predlogom tožilca, sama po sebi še ne pomeni izostanka opravljene sodne presoje, ob hkratnem upoštevanju, da je v konkretnih primerih v celoti zadoščeno tudi zakonski določbi 156. člena ZKP in da obrazložitev odredb omogoča tudi naknadni preizkus le-teh. Glede na zakonsko opredeljen okvir in vsebinske pogoje za izdajo le-teh po 156. členu ZKP, je jasno, da je zakonodajalec vzpostavil razliko s potrebno izkazanimi okoliščinami in pogoji za izdajo odredbe po 156. členu ZKP, v primerjavi s pogoji za izdajo odredbe po 214. členu ZKP, ki se nanaša na odredbo za hišno preiskavo in na kar je izrecno, tudi z vidika vrste, pomena in obsega posega v pravico do varstva osebnih podatkov iz 38. člena Ustave RS in posega v pravice po drugem odstavku 36. in 37. člena Ustave RS, opozorilo tudi Ustavno sodišče v odločbi Up 709/15, Up 710/15 z dne 9. 6. 2015, točka 38. Ker je sodišče v zvezi z izdanimi odredbami odločalo na podlagi predloženega dokaznega materiala s strani tožilstva, tudi ni moč pričakovati, da bi, kolikor se je s predlogom strinjalo, zgolj zaradi forme same po sebi, moralo drugače zapisovati posamezne zaključke, če se je z njimi, tako kot so bili navedeni v predlogu tožilstva, strinjalo.
ZDen člen 20, 22, 22/2, 22/4. ZPSPP člen 19. ZS člen 3, 3/2.
uporabnina za nepremičnino - zemljišče - tržna najemnina - postopek denacionalizacije - vrnitev nepremičnine v last - višina najemnine (profitna, neprofitna) - primerjalna metoda
Ob odsotnosti primerljivih podatkov, ki bi predstavljali podlago za izračun nadomestila (tržne najemnine) za uporabo zemljišča, je najbolj sprejemljiva povezava s cenami nepremičnin, ki so namenjene za gradnjo v istem okolju. Izbira ustrezne metode za ugotovitev tržne najemnine na teh izhodiščih je v domeni izvedenca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00056213
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2, 52, 52/1, 54, 56, 56/2, 58, 58/1, 59, 59/2. OZ člen 190, 190/1, 193, 374. ZPP člen 7, 8, 214. ZNP-1 člen 155, 155/2.
skupno in posebno premoženje zakoncev - delitev skupnega premoženja izvenzakonskih partnerjev - delež na skupnem premoženju zakoncev - domneva o enakih deležih - večji prispevek enega od zakoncev - vlaganje posebnega premoženja v premoženje kupljeno v času zakonske zveze - razpolaganje s skupnim premoženjem brez soglasja zakonca - odsvojitev skupnega premoženja - odgovornost zakoncev za najeto posojilo - vštevanje darila - vlaganja v nepremičnino - nastanek nove stvari - neupravičena obogatitev - upoštevanje dohodka - višina dohodkov enega od zakoncev - solidarna odgovornost za plačilo obveznosti - dokazovanje nezatrjevanih dejstev - nedopustne pritožbene novote - zakonske zamudne obresti
V času trajanja izvenzakonske skupnosti je s skupnimi vlaganji nastala nova stvar.
Na obseg skupnega premoženja in ugotovitev deležev na njem ni odločilno, kdo od zakoncev je posojilo odplačeval. Obveznost odplačevanja kredita bremeni oba solidarno, ker je bil najet v korist obeh in vložen v skupno premoženje.
Z odsvojitvijo skupne stvari skupno premoženje ne preneha, ampak spremeni obliko. Namesto stvari v skupno premoženje spada terjatev, ki je posledica prikrajšanja skupnega premoženja zaradi nedovoljenega razpolaganja drugega zakonca.
Pravilno razmerje bi bilo 56 % v korist toženca in 44 % v korist tožnice. Upoštevaje dokazne listine, na katere opozarja pritožnica za zadnjih devet let, pa 45 % v korist tožnice in 55 % v korist toženca. Tako se izkaže, da je imel toženec v 19-letnem obdobju skupnega življenja le 20 % višje dohodke od tožnice. Zmotna je zato presoja, da so bili njegovi dohodki in posledično finančni prispevki v skupno premoženje bistveno višji od tožničinih.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - odvetnik - dvom v nepristranost sojenja - običajni kolegialni odnosi
Zgolj dejstvo, da je obdolženi A. K. odvetnik v Mariboru, samo po sebi ne predstavlja tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti, saj ne vzbuja objektivnega dvoma v nepristranskost. Odvetniki, ki samostojno opravljajo svoj poklic v okviru pravosodja, namreč niso tesni sodelavci sodnikov. Predlagatelja pa v predlogu ne navajata nobenih konkretnih okoliščin, ki bi v tej zadevi vzbujale dvom v videz nepristranskosti sojenja pred Okrajnim sodiščem v Mariboru.
nasilje v družini - žrtev nasilja v družini - družinski člani - ukrepi za preprečevanje nasilja v družini - prepoved približevanja - nujen postopek - mladoletnik - fizično nasilje - verbalni konflikt - stopnja verjetnosti - dokazni standard verjetnosti - listinski dokaz
Postopek po ZPND je nujen in prednosten, zaradi narave postopka je stopnja prepričanja o pravno relevantnih dejstvih nižja. Zadostuje, da so dejstva dokazana s stopnjo verjetnosti, zato sodišče iz nabora dokaznih predlogov izbere in izvede le tiste dokaze, ki so relevantni in ki so ocenjeni kot nujno potrebni, da se s stopnjo verjetnosti potrdi obstoj odločilnih dejstev.
Ker je bil nasprotni udeleženec nasilen nad predlagateljico, ki se je ob dogodkih počutila prestrašeno, ponižano, bala se je za svojo varnost in varnost svojih otrok, je sodišče prve stopnje nasprotnemu udeležencu utemeljeno izreklo ukrepe po 19. členu ZPND.
ZP-1 člen 67, 67/2. ZUP člen 87, 87/3, 96, 96/3. ZPSto-2 člen 41, 43.
fikcija vročitve - vrnitev v prejšnje stanje - predlog za obnovo postopka - pravočasna vloga - napaka pri vročanju - zahteva za sodno varstvo - napoved
Da bi bilo mogoče vročitev na podlagi fikcije šteti za veljavno, morajo biti izpolnjeni vsi pogoji za veljavnost take vročitve. Če ni izkazano, da je vročitev opravljena ob upoštevanju vseh potrebnih postopkov in opravil po zakonskih določbah, vročitve ni mogoče šteti za veljavno. Do fikcije vročitve tako lahko pride le v primeru, ko vročevalec postopa po predpisanih pravilih vročanja, a pošiljke kljub temu ni mogoče vročitvi naslovniku, razlogi za nezmožnost vročitve pa so na njegovi strani.
KZ-1 člen 20, 20/1. ZSKZDČEU-1 člen 9, 10, 10/1, 10/1-7, 18, 19, 23.
evropski nalog za prijetje in predajo - izročitev (predaja) slovenskega državljana tuji državi članici Evropske Unije - Avstrija - dvojna kaznivost - kataloško kaznivo dejanje - kaznivo dejanje neupravičene proizvodnje in prometa s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog
Ker je sodišče prve stopnje dejansko stanje ugotovilo pravilno in popolno in v skladu z določbo 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, kot to izhaja iz točke 4 razlogov napadenega sklepa, ko je pravilno zaključilo, da zoper zahtevano osebo v Republiki Sloveniji ne teče kazenski postopek zaradi istega kaznivega dejanja, zaradi katerega je odrejen nalog kakor tudi, da ne gre za nobeno od okoliščin, ki so navedene v nadaljevanju 7. točke prvega odstavka 10. člena ZSKZZČEU-1, pritožba, ki skuša prepričati nasprotno, ne more biti uspešna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050586
ZP-1 člen 65, 65/4. ZPrCP člen 8, 8/1, 46, 46/7, 46/7-4.
zahteva za sodno varstvo - prekoračitev dovoljene hitrosti - odgovornost lastnika vozila - zaslišanje storilca - kršitev pravice do obrambe - dopolnitev dokaznega postopka
V postopku z zahtevo za sodno varstvo sodišče ni dolžno vselej zaslišati storilca, saj četrti odstavek 65. člena ZP-1 določa, da sodišče ponovi ali dopolni dokazni postopek po pravilih rednega sodnega postopka le v primeru, če spozna, da je dejansko stanje nepopolno ali nepravilno ugotovljeno. O pravilnosti ali popolnosti ugotovljenega dejanskega stanja pa lahko sodišče podvomi le v primeru, ko so trditve v zahtevi za sodno varstvo dovolj konkretizirane in ko tudi obstajajo dokazi, s katerimi je mogoče take trditve preveriti oziroma preizkusiti njihovo verodostojnost.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050670
ZPrCP člen 107, 107/11, 107/12.
preverjanje psihofizičnega stanja voznika - odklonitev strokovnega pregleda
Ker policisti v veljavnih predpisih nimajo pravne podlage, da bi voznika motornega vozila prisilno odvedli na strokovni pregled, je povsem jasno, da je obdolženec kljub odreditvi strokovnega pregleda imel izbiro, ali bo na pregled šel ali ne, pri čemer pa je potrebno upoštevati, da odklon strokovnega pregleda oziroma neupoštevanje take odredbe policista pomeni kršitev zakona in predstavlja prekršek, saj je za tako kršitev zakona predpisana tudi sankcija.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050539
ZP-1 člen 6a, 21. ZMV člen 41, 41/5.
prekršek neznatnega pomena - opomin - različne časovne in krajevne okoliščine prekrška - tehnična brezhibnost vozila
Iz fotografije, ki jo je storilka sama posredovala sodišču, je namreč jasno razvidno, da na vozilu ni bila zgolj počena plastika na zadnji levi luči, temveč je bila leva zadnja luč razbita tako, da je manjkal del rdeče plastike zaradi česar je luč oddajala belo svetlobo namesto rdeče, kot so o tem izpovedali policisti, kar je lahko zelo moteče in zavajajoče za voznike, ki vozijo za takim vozilom.
Ker je storilka tehnično neizpravno vozilo vozila v nočnem času, ko je še posebej pomembno, da svetlobne naprave na vozilu delujejo pravilno, ni mogoče šteti, da je prekršek storila v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/2-1, 55/3, 123, 123/1. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred policijo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - razlogi za sum - osredotočenost suma - izostanek pravnega pouka - zaseg droge - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - varnostni pregled - pregled oseb in stvari
Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1.
Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.
zavarovanje nedenarnih terjatev - začasna odredba - prepoved oddajanja v najem nepremičnine - pogoji za izdajo začasne odredbe - neznatna škoda za dolžnika
Pravilno je stališče v izpodbijanem sklepu, da tožnica ni izkazala okoliščin, pomembnih za izdajo začasne odredbe na podlagi tretje alineje drugega odstavka 272. člena ZIZ, in še manj, da toženka z njeno izdajo ne bi utrpela več od neznatne škode. Za izpolnjenost te predpostavke ne zadostuje navedba okoliščin na njeni strani, ampak tudi, na kakšen način in v kakšnem obsegu bi izdaja predlagane začasne odredbe posegla v toženčev položaj. Šele tedaj bi bilo možno tehtanje položajev obeh pravdnih strank, ki ga narekuje navedena zakonska odločba. Ker bi izdaja predlagane začasne odredbe tožencu preprečila opravljanje dejavnosti, do katere je – izhajajoč iz njegovih navedb – upravičen, je pravilen sklep, da tožnica zgolj s trditvami o lastni škodi ni ponudila podlage za vsebinsko presojo na podlagi navedene zakonske določbe.
Iz zgoraj povzetih ugotovitev je namreč mogoče razbrati, da mladoletnik že uživa alkoholne pijače in da v kritičnih situacijah ni sposoben obvladovati svojega vedenja niti v razmerju do svojih družinskih članov, niti v razmerju do pooblaščenih uradnih oseb. Namen vzgojnih ukrepov je namreč zagotovitev vzgoje in pravilnega razvoja mladoletnika, ki se izvaja z nasveti, opozorili, varstvom in pomočjo ter razvijanjem njegove osebne odgovornosti. Vzgojni ukrep, ki ga je izbralo sodišče prve stopnje v predmetni zadevi, je po oceni pritožbenega sodišča izbran tako, da bi bil ta namen čim bolje dosežen in ob pravilnem upoštevanju vseh okoliščin, ki jih v skladu s 34. členom ZP-1 sodišče upošteva pri izbiri vzgojnega ukrepa.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje sodišče ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljene navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov.
OZ člen 239, 587, 619, 633, 637, 637/1, 639, 639/3. ZPP člen 458, 458/1.
gospodarski spor majhne vrednosti - nedovoljeni pritožbeni razlogi - dejansko stanje - dokazna ocena - podjemna pogodba - najemna pogodba - odprava napak - grajanje napak - trditveno in dokazno breme
Tožena stranka bi morala, če je menila, da je imela opravljena storitev napako, le-to najprej ustrezno grajati, nato pa zahtevati, da ji tožeča stranka napako odpravi v primernem roku in šele nato po lastni izbiri bodisi odpraviti napako na njen račun bodisi znižati plačilo bodisi odstopiti od pogodbe.
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je tožena stranka res zatrjevala, da se tožeča stranka na njene klice in SMS sporočila ni odzivala, ni pa v skladu s pravili o trditvenem in dokaznem bremenu dokazala, da je napako dejansko grajala.
V okviru presojanja pravilnosti odločitve sodišča prve stopnje o zavrženju prepozne vloge se pritožbeno sodišče ne more in ne sme spuščati v presojo vsebinske utemeljenosti predloga za odložitev izvršitve prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja.