zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve v nujnem primeru - nujen ukrep - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - trajanje varnostnega ukrepa - predčasna prekinitev izvajanja ukrepov
Zdravljenje v psihiatrični bolnišnici na oddelku pod posebnim nadzorom, ki se izvaja brez privolitve osebe, predstavlja prisilni ukrep. Slednji močno posega v pravico do osebne svobode (prvi odstavek 19. člena Ustave), pa tudi v pravico do varstva duševne integritete (35. člen Ustave) in pravico do prostovoljnega zdravljenja (51. člen Ustave). Dovoljen je zgolj v izjemnih primerih, ko so prepričljivo izkazane vse zakonske predpostavke iz 39. člena ZDZdr.
Pretekli poskusi zdravljenja na odprtih oddelkih niso bili uspešni, zato je potreben stalen nadzor nad prejemanjem in zaužitjem predpisane terapije.
V skladu z določbo 71. člena ZDZdr se lahko v primeru izboljšanja zdravstvenega stanja in če niso več podani razlogi za zadržanje, osebo še pred potekom roka iz sklepa sodišča odpusti iz oddelka pod posebnim nadzorom.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00050210
KZ-1 člen 220, 220/1. ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 276, 276/2, 277, 277/1, 277/1-1, 437, 437/1.
poškodovanje tuje stvari - preizkus obtožnega akta - konkretizacija zakonskih znakov - pomanjkljivosti obtožnega predloga - zavrženje obtožnega predloga
Po preizkusu izpodbijanega sklepa v okviru pritožbenih navedb sodišče druge stopnje pritrjuje zaključkom sodišča prve stopnje, da v opisanem dejanju niso konkretizirani znaki kaznivega dejanja poškodovanja tuje stvari po prvem odstavku 220. člena KZ-1. Kot je pravilno ugotovilo sodišče prve stopnje je to kaznivo dejanje možno storiti s poškodovanjem, uničenjem ali tako, da se tuja stvar napravi nerabna. Obtožni predlog očita prvo izvršitveno ravnanje, to je poškodovanje tuje stvari, pri tem pa je prvostopenjsko sodišče pravilno zaključilo, da državna tožilka v obtožnem predlogu ni opisala konkretnih okoliščin poškodovanja, t.j. opisala je izvršitveno ravnanje in način poškodovanja (več brc v desni bočni del vozila oškodovanca), ne pa poškodbene posledice. Državna tožilka bi torej morala opisati, v čem je poškodovanje zadnjega desnega boka in prednjega desnega ogledala (npr. vdrtje pločevine, zvitje ali zlom ogledala, razbitje stekla ogledala, ipd.). Sam izraz poškodovanje predstavlja abstraktni zakonski znak kaznivega dejanja, katerega je potrebno napolniti s konkretnimi okoliščinami. Samo poškodovanje stvari predstavlja povzročitev škode z delnim uničenjem ali okvaro stvari, kar pa v opisu obtožnega akta ni konkretizirano.
Na podlagi določbe drugega odstavka 276. člena ZKP je mogoče odpraviti le formalne pomanjkljivosti obtožnega akta. Te se sicer lahko nanašajo tudi na sestavino obtožnice iz 2. točke prvega odstavka 269. člena ZKP, to je opis dejanja, vendar pa ta določba ne dopušča, da se po tej poti sanirajo (vsebinske) napake obtožbe.
dopustna pritožbena novota v zapuščinskem postopku - ugotovitev obsega zapuščine
Ugovor obsega zapuščine, prvič izpostavljen v pritožbi, je potrebno šteti kot dopustnega iz razloga, ker se je dedinja imela možnost izjasniti se o le tem šele v pritožbenem postopku.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00049699
ZKP člen 89, 89/1. KZ-1 člen 86, 86/11.
vrnitev v prejšnje stanje - zamuda pritožbenega roka - dovoljenost predloga za vrnitev v prejšnje stanje - izvršitev izrečene kazni zapora v obsegu neopravljenega dela
Določilo prvega odstavka 89. člena ZKP ne dopušča oziroma ne določa vrnitve v prejšnje stanje v zvezi s pritožbo zoper odločbo o spremembi načina izvršitve kazni. Navedeno določilo po vsebini ureja izjeme od pravil o prekluzivnosti zakonskih rokov, ki zahteva restriktivno razlago. Pritožbeno sodišče zavrača navedbe pritožnikov, da so sklepi, ki jih obravnavani člen dopušča kot izjemo, našteti zgolj primeroma. Že sama vsebina sklepov glede katere zakon dopušča vrnitev v prejšnje stanje in zatorej saniranje zamude zakonskega prekluzivnega roka kaže, da gre za meritorne odločitve primerljive s sodbo, t.j. sklep o varnostnem ali vzgojnem ukrepu ali o odvzemu premoženjske koristi. Pravila o dopustnosti vrnitve v prejšnje stanje glede zamujenega roka za pritožbo zoper sklep, ki ni izrecno naštet v prvem odstavku 89. člena ZKP, pa je npr. dopustno uporabiti zoper sklep o sodnem opominu, saj drugi odstavek 446. člena ZKP izrecno določa, da se za sklep o sodnem opominu smiselno uporabljajo določbe zakona, ki se nanašajo na (obsodilno) sodbo.
KZ-1 člen 253, 253/1. ZNPPol člen 16, 41, 41/1, 41/3, 41/4.
kaznivo dejanje overitve lažne vsebine - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki kaznivega dejanja - spravljanje v zmoto - dolžnost govoriti resnico - naloge policije - nadzor prometa na javni cesti - ugotavljanje identitete voznika motornega vozila - oprostilna sodba
Po stališču kazensko materialnopravne teorije je kaznivo dejanje overitve lažne vsebine izvršeno v primerih, ko je oseba dolžna pred organom podati resnično izjavo, torej podati resnična dejstva ter je funkcija resničnosti vsebine listine neločljivo povezana z dolžnostjo posameznika, da pred organom navaja resnična dejstva.
Obdolženca kot potencialnega kršitelja cestnoprometnih predpisov ni zavezovala dolžnost navajanja resničnih dejstev.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSC00050539
ZP-1 člen 6a, 21. ZMV člen 41, 41/5.
prekršek neznatnega pomena - opomin - različne časovne in krajevne okoliščine prekrška - tehnična brezhibnost vozila
Iz fotografije, ki jo je storilka sama posredovala sodišču, je namreč jasno razvidno, da na vozilu ni bila zgolj počena plastika na zadnji levi luči, temveč je bila leva zadnja luč razbita tako, da je manjkal del rdeče plastike zaradi česar je luč oddajala belo svetlobo namesto rdeče, kot so o tem izpovedali policisti, kar je lahko zelo moteče in zavajajoče za voznike, ki vozijo za takim vozilom.
Ker je storilka tehnično neizpravno vozilo vozila v nočnem času, ko je še posebej pomembno, da svetlobne naprave na vozilu delujejo pravilno, ni mogoče šteti, da je prekršek storila v okoliščinah, ki ga delajo posebno lahkega.
spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi - dejansko stanje
Iz povzetih pritožbenih navedb izhaja, da pritožba meni, da bi bilo moralo sodišče prve stopnje ugotoviti drugačno dejansko stanje, in sicer bi moralo ugotoviti, da tožena stranka ni naročila storitev, katerih plačilo se v pravdi vtožuje. S tem pritožba uveljavlja nedovoljen pritožbeni razlog v sporu majhne vrednosti in pritožbeno sodišče se glede pritožbenih navedb, s katerimi se izpodbija dejansko stanje, ne sme izjasnjevati, saj je vezano na dejansko stanje kot ga je ugotovilo sodišče prve stopnje.
ZP-1 člen 14, 15, 136, 136-5. ZFU člen 17, 95, 95/1, 95/1-2.
odgovornost pravne osebe - krivda - predložitev podatkov - odgovorna oseba pravne osebe
Pri prekršku po 2. točki prvega odstavka 95. člena ZFU ne gre za kršitev obveznosti, ki jo pravni osebi in njeni odgovorni nalaga zakon, temveč za kršitev obveznosti, ki je posamezni pravni osebi naložena s pozivom prekrškovnega organa. Zato take obveznosti storilec ne more zavestno in voljno kršiti, če ni predhodno seznanjen z vsebino poziva oziroma sploh z obstojem takega poziva. Odgovornosti odgovorne osebe pravne osebe za tovrstni prekršek zato ni mogoče črpati na podlagi odgovornosti za zakonitost poslovanja pravne osebe.
ZKP člen 83, 83/2, 148, 148/4. ZP-1 člen 55, 55/2-1, 55/3, 123, 123/1. ZNPPol člen 51, 52.
privilegij zoper samoobtožbo - postopek pred policijo - poziv za izročitev prepovedanih predmetov - pouk o privilegiju zoper samoobtožbo - sum storitve kaznivega dejanja - sum storitve prekrška - razlogi za sum - osredotočenost suma - izostanek pravnega pouka - zaseg droge - nedovoljen dokaz - izločitev dokazov - varnostni pregled - pregled oseb in stvari
Za presojo, ali je pri izročitvi predmetov s strani obdolženca šlo za kršitev ZKP, je bistveno vprašanje, ali je v trenutku poziva policista obdolžencu k izročitvi predmetov nanj že bil osredotočen sum (razlogi za sum), bodisi storitve kaznivega dejanja bodisi prekrška. V prvem primeru se sproži pravica obdolženca oziroma dolžnost policije za pravni pouk o privilegiju zoper samoobtožbo po četrtem odstavku 148. člena ZKP, v drugem pa po drugi alineji drugega odstavka 55. člena ZP-1.
Sum je vsekakor bil osredotočen na obdolženca, bodisi glede kaznivega dejanja ali prekrška, zato ne prideta v poštev niti 51. oziroma 52. člen ZNPPol.
V postopku za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenje sodišče ne more ugotavljati, ali je storilec dejansko storil prekrške, za katere so mu bile izrečene kazenske točke in so neutemeljene navedbe, da sodišče ni samo preverjalo in izreklo o času storitve posameznih prekrškov.
SPZ člen 70, 70/1, 70/2, 70/3, 70/4. ZNP člen 21, 24, 24/1, 36, 36/1, 36/2, 37, 119. ZPP člen 153, 153/3.
delitev nepremičnine v solastnini - delitev stvari v solastnini - postopek za delitev solastnine - fizična delitev solastne nepremičnine - civilna delitev solastne stvari - predujem za izvedenca - izvedba dokaza z izvedencem - vezanost na predlog v nepravdnem postopku - predlog za delitev skupnega nepremičnega premoženja v nepravdnem postopku
Do delitve s prodajo in delitvijo izkupička lahko pride šele po tem, ko se ugotovi, da fizična delitev ni mogoča niti z izplačilom razlike v vrednosti, ali pa je mogoča le ob znatnem zmanjšanju vrednosti stvari (drugi in četrti odstavek 70. člena SPZ). Gre za zakonsko predpisan vrstni red (oziroma za primarni in subsidiarni način delitve), ki zavezuje tako udeležence (razen, če se o načinu delitve sporazumejo - prvi odstavek 70. člena SPZ) kot sodišče.
Pri postopku delitve gre sicer za predlagalni postopek, vendar pa predlog, kako naj sodišče odloči, nima istega pomena kot v pravdnem postopku, to je, da je sodišče nanj vezano. V prvi vrsti predlagatelj v predlog ni dolžan vključiti „zahtevka“ oziroma ni dolžan predlagati, kako naj sodišče odloči, ampak mora predlog vsebovati zgolj opis razmerja oziroma stanje, o katerem naj sodišče odloči (primerjaj 21. člen v zvezi s 119. členom ZNP). In (zgolj) v takšnem obsegu je sodišče na predlog tudi vezano.
ZD člen 163, 164, 165, 214. ZPP člen 12, 337, 337/1.
zapuščinski postopek - pritožba zoper sklep o dedovanju - razveljavitev sklepa o dedovanju - pritožbene novote - dopustne pritožbene novote - obseg zapuščine - navajanje novih dejstev in predlaganje novih dokazov - prekluzije v zapuščinskem postopku - načelo oficialnosti
Kljub določbi 337. člena ZPP, ki se glede na določilo 163. člena ZD smiselno uporablja tudi v zapuščinskem postopku, je navajanje novih dejstev v pritožbi izjemoma dopustno v primeru, če se nanašajo na dednopravna vprašanja in gre za laično stranko, ki v zapuščinskem postopku pred sodiščem prve stopnje ni bila opozorjena, da v pritožbenem postopku ne bo mogla več uveljavljati novih dejstev in predlagati dokazov. Kot izhaja iz zapisnika zapuščinske obravnave ter spisovnih podatkov, sodišče prve stopnje dedičev na posledice prekluzije ni opozorilo. Glede na navedeno je pritožbeno sodišče upoštevalo tako navedbe pritožnice o prejšnjih priimkih zapustnice kot tudi nove dokaze, t.j. pritožbi priložen izpisek iz matičnega registra za pokojno in predlagano poizvedbo v zemljiški knjigi s pribavo listine, na podlagi katere je prišlo do vknjižbe (so)lastninske pravice pri nepremičninah.
Upoštevajoč načelo oficialnosti, eno od temeljnih načel zapuščinskega postopka (164. čl. Zakona o dedovanju), je bilo zapuščinsko sodišče dolžno razčistiti vprašanje obsega zapuščine. Te svoje dolžnosti pa v tem konkretnem primeru sodišče prve stopnje ni v celoti izpolnilo.
sklenitev posojilne pogodbe - načelo prostega urejanja obligacijskih razmerij - obličnost pogodbe - ustna sklenitev pogodbe - pravočasnost pritožbe - tek rokov v času veljavnosti posebnih ukrepov zaradi epidemije SARS-Cov-2 (COVID-19) - načelo proste presoje dokazov - dokazna ocena - dokazovanje s pričami - ocena verodostojnosti priče - indični dokaz - indično sklepanje - odgovornost za dolgove zapustnika - zamudne obresti
V izhodišču velja, da se pogodbe lahko sklepajo neoblično (torej tudi ustno), kar velja tudi za posojilno pogodbo. To je odraz pogodbene svobode oziroma načela prostega urejanja obligacijskih razmerij (2. in 3. člen OZ). Sodišče je tudi pravilno ugotovilo, da je pogodba sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah (15. člen OZ) in da se glede na določbo 51. člena OZ za sklenitev pogodbe ne zahteva nikakršna oblika, razen če zakon tako posebej določa. Za posojilno pogodbo zakon posebne oblike ne določa.
Toženka je kot univerzalna pravna naslednica po sili zakona v celoti vstopila v pravni položaj zapustnika. Podedovala je tako aktivo kot pasivo zapuščine, zato so nanjo prešli tudi dolgovi zapustnika in jih je dolžna poravnati, kot da bi si predmetni denar izposodila sama. Zato je sodišče prve stopnje odločilo pravilno, da zakonske zamudne obresti tečejo od 21. 4. 2013 dalje in ne šele od vložitve tožbe.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSL00051321
ZP-1 člen 22, 22/3, 155/1, 155/1-3, 202č, 202č/1.
prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - kontradiktornost postopka - izdaja odločbe brez zaslišanja
Glede na določbo prvega odstavka 202.č člena ZP-1 postopek odločanja in izdaje sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja ni kontradiktorni postopek, ki bi zahteval razpis naroka za zaslišanje, temveč sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja izda po uradni dolžnosti na podlagi obvestila pristojnega organa za vodenje skupne evidence kazenskih točk, ki ima deklaratorno naravo, saj gre zgolj za obvestilo o doseženih kazenskih točkah, za katere se šteje, da je storilec z njimi seznanjen, saj se kazenske točke vpišejo v evidenco šele po pravnomočnosti plačilnega naloga, odločbe ali sodbe, pri čemer pravnomočnost lahko nastopi le pod pogojem pravilne vročitve.
predlog za izločitev dokazov - odredba za hišno preiskavo - hišna preiskava - sadike konoplje - konoplja - prepovedana droga
Policisti so 8. 5. 2020 pri obdolžencu posredovali zaradi suma storitve drugega kaznivega dejanja, tedaj pa so iz hiše in njene okolice zaznali močan specifični vonj po prepovedani konoplji ter opazili več plastičnih lončkov za gojenje rastlin konoplje, kar vse je predstavljalo podlago za pobudo policije in nato s strani preiskovalnega sodnika izdano odredbo za hišno preiskavo, ki je bila pri obdolžencu opravljena 15. 5. 2020. Takšnih pravilnih zaključkov napadenega sklepa zato pritožba ne more omajati šele s pritožbeno konkretizacijo predloga za izločitev dokazov.
Predpostavka, ki je v vsakem primeru nujni pogoj obstoja odškodninske obveznosti (ne glede na to, ali je odgovornost povzročitelja objektivna ali subjektivna - krivdna), je škodljivo dejstvo. S pojmom škodljivega dejstva je neločljivo povezan škodni dogodek, ki predstavlja časovno-prostorsko dimenzijo neposrednega vzroka škode. Za obstoj odškodninske obveznosti tožene stranke, za oprostitev njene odgovornosti, kakor tudi za ugotovitev prispevka oškodovanca k nastanku škode je zato odločilnega pomena ugotovitev, kako je do škodnega dogodka prišlo.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - UPRAVNI POSTOPEK
VSL00051320
ZP-1 člen 58, 58/1, 60, 61, 61/1, 153. ZUP člen 63, 63/1, 63/2, 65, 65/2, 67, 67/2.
zahteva za sodno varstvo - vsebina zahteve za sodno varstvo - nepopolna vloga - poziv k dopolnitvi vloge - lastnoročen podpis - vloga v elektronski obliki
Zahteva za sodno varstvo mora vsebovati vse podatke in navedbe, ki so z ZP-1 določeni za pritožbo zoper odločbo o prekršku; 153. člen ZP-1 pa določa, da mora pritožba obsegati navedbo sodbe, proti kateri je podana, razlog za izpodbijanje, obrazložitev, predlog, naj se razveljavi ali spremeni in pritožnikov podpis ter je po ustaljeni sodni praksi prav podpis bistvena sestavina pritožbe (posledično tudi zahteve za sodno varstvo).
Zahteva za sodno varstvo, ki je v elektronski obliki, mora biti podpisana z varnim elektronskim podpisom s kvalificiranim potrdilom.
Ker je pritožnica zamudila s podpisom zahteve za sodno varstvo, je šteti, da zahteva za sodno varstvo ni bila pravočasno vložena.
ZPotK-2 člen 2, 2-20, 26. ZPotK-1 člen 24. ZPotK člen 18a. OZ člen 377.
potrošniška kreditna pogodba - gospodarska družba kot kreditojemalec - varstvo potrošnikov - potrošniški kredit - uporaba pravil zakona o potrošniških kreditih - obrestna mera dogovorjena s pogodbo - oderuške obresti - oderuške pogodbene obresti - obrestna mera - najvišja dovoljena obrestna mera - domneva oderuških obresti - izpodbojna zakonska domneva - višina obrestne mere - omejitev njihove višine - pravilna uporaba materialnega prava
Zakonodajalec je za potrošniške kreditne pogodbe, pri katerih dajalci kreditov niso banke, hranilnice oziroma kreditne institucije po zakonu, ki ureja bančništvo, izrecno predvidel in določil, da lahko znaša najvišja dopustna obrestna mera več (tudi občutno več), kot pa je obrestna mera, ki po 377. členu OZ ustvarja domnevo oderuštva. Pritožbeno sodišče nadalje ugotavlja, da so povprečne efektivne obrestne mere, ki jih skladno s 26. členom ZPotK-2 dvakrat letno objavlja Banka Slovenije, izračunane na podlagi potrošniških kreditnih pogodb, ki so jih sklenile banke in hranilnice v Sloveniji. To pomeni, da že obrestne mere, ki jih predpisujejo banke in hranilnice, pri kratkoročnih kreditih večkratno presegajo najvišjo dopustno obrestno mero iz 377. člena OZ. V sodni praksi ali pravni teoriji se nikoli ni izpostavilo stališče, da bi bili tovrstni krediti bank in sorodnih finančnih organizacij oderuški iz razloga, ker EOM presega obrestno mero, določeno v 377. členu OZ.
Za določitev najvišje še dopustne obrestne mere potrošniških kreditov je treba uporabiti specialne (in poznejše) določbe Zakona o potrošniških kreditih, ne pa splošne določbe 377. člena OZ, saj specialni predpis (ZPotK-2) izrecno uzakonja za potrošniške kredite (naj)višjo še dopustno obrestno mero, ki je višja od v 377. členu OZ določene (domnevno) oderuške.
Obrestna mera, ki sta jo dogovorili pravdni stranki (65,365 %), ni presegla najvišje dopustne obrestne mere iz 26. člena ZPotK-2 (EOM za prvi kreditni razred, v katerega spada sporna pogodba [do šest mesecev, do 1.000 EUR], je znašala 44,5 %, torej znaša 200 % zadnje objavljene povprečne EOM za ta kreditni razred 89 %), zato sporna pogodbeno dogovorjena obrestna mera ni bila nedopustna.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - denarna odškodnina - pravno pomembna oziroma odločilna dejstva
V sodbi, s katero v primeru delne pripoznave tožbenega zahtevka sodišče odloča še o utemeljenosti preostalega tožbenega zahtevka, se mora sodišče prve stopnje opredeliti do vseh navedb pravdnih strank o pravnorelevantnih dejstvih. Poleg izpolnjene procesne predpostavke za vložitev tovrstne tožbe je potrebno za pravilno uporabo 16. člena ZVPSBNO ugotoviti obstoj okoliščin iz 4. člena ZVPSBNO. Izpodbijana sodba, kot pravilno navaja tožeča stranka v pritožbi, nima razlogov o vseh zatrjevanih bistvenih okoliščinah, kriterijih oziroma merilih iz 4. člena ZVPSBNO, kot je obrazloženo še v nadaljevanju, zato je vsaj preuranjen zaključek sodišča prve stopnje, da tožnikova pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni bila kršena in da je zato (preostali) tožbeni zahtevek neutemeljen.
zavarovanje avtomobilske odgovornosti - regresni zahtevek zavarovalnice proti zavarovancu - pravice iz obveznega zavarovanja - izguba zavarovalnih pravic
V regresnem sporu zavarovalnica dokazuje svoje ravnanje v skladu z zavarovalno pogodbo, t.j., da je oškodovancu utemeljeno izplačala odškodnino in dejstvo (ravnanje), ki po splošnih pogojih pomeni (zavarovančevo) kršitev te pogodbe in posledično izgubo zavarovalnih pravic; glede odgovornosti oziroma njene razbremenitve pa je dokazno breme na strani zavarovanca, t.j. toženec se lahko razbremeni tako, da dokaže, da ni ravnal v nasprotju z zavarovalno pogodbo, da ni kriv za obstoj okoliščine iz 7. točke 1. odstavka 3. člena Splošnih pogojev, da ni vzročne zveze med to okoliščino in nastalo prometno nesrečo2 in škodo ali (in) da ni (v celoti) kriv za prometno nesrečo (nastanek škode).