denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - odločanje po prostem preudarku - materialna škoda zaradi plačila zdravstvenih storitev
Za utemeljenost zahtevka za odškodnino iz naslova stroškov spornih dveh terapij po presoji pritožbenega sodišča v določbi prvega odstavka 216. člena ZPP ni podlage za presojo po prostem preudarku. Sicer pa je tožnica v tožbi zatrjevala le-to, da si je z obiski pranoterapije in refloterapije lajšala bolečine in je imela približno 300,00 EUR stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča bi tožnica lahko višino teh stroškov dokazala preprosto s predloženim računom, če je storitev plačala. Po prostem preudarku sodišče odloča o zahtevku tožeče stranke takrat, kadar je odločanje o podlagi ali višini zahtevka pretirano zamudno ali povezano z nesorazmernimi stroški, kar glede na zgoraj obrazloženo ni primer v obravnavani pravdi.
zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - dokazna ocena - duševno zdravje
Glede na zgoraj povzete dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje so konkretno ugotovljene okoliščine in ravnanje, s katerimi je 26. 9. 2021 pred sprejemom v PB. zadržani huje ogrožal svoje zdravje. V pravilnost teh ugotovljenih dejstev pritožbeno sodišče ne dvomi, saj jih potrjuje v svoji izpovedbi zadržani sam.
potrditev prisilne poravnave - finančno prestrukturiranje - povečanje osnovnega kapitala s stvarnimi vložki - odločanje upnikov o sprejetju prisilne poravnave - pravica do glasovanja - cesija terjatve - prevzemnik terjatve
Za presojo, katere terjatve so lahko oziroma ne morejo biti predmet stvarnega vložka pri povečanju osnovnega kapitala zaradi izvedbe finančnega prestrukturiranja in kateri upniki lahko oziroma ne morejo glasovati o prisilni poravnavi, je odločilno, v kakšnem razmerju do insolventnega dolžnika je prevzemnik terjatve, in ne, v kakšnem razmerju je bil odstopnik le-te. V kolikor upnik, prevzemnik terjatve, v razmerju do insolventnega dolžnika nima položaja povezane družbe po 527. členu ZGD-1 ali položaja ožje povezane osebe, zanj ne veljajo omejitve po četrtem odstavku 190. člena in 200. člena ZFPPIPP.
pravica družbenika do informacije in vpogleda - predlog predlagatelja za posredovanje informacij - zavrnitev zahteve - objektivna in subjektivna predpostavka - nastanek škode - trditveno breme - stroški postopka
Pravica družbenika do informacij in vpogleda je individualna družbeniška pravica, ki je namenjena odločanju družbenika o kakršnemkoli vprašanju, za katerega meni, da je pomembno za njegov ali družbin položaj. Omenjena pravica je članska pravica družbenikov, ki se uvršča med (so)upravljalske pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSK00058732
ZVEtL-1 člen 43, 43/1, 43/1-1.. ZVEtL člen 7, 7/4, 7/4-1.. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - pravnomočno odločena stvar - ponovno odločanje o pravnomočno odločeni zahtevi - objektivne in subjektivne meje pravnomočnosti - zavrženje predloga - sprememba zakona - obrazloženost sklepa
Tako v predhodni kot v tej zadevi sta se predlagatelja sklicevala na to, da sta solastnika stanovanjskega objekta na parceli št.202 in predlagala, da sodišče severni del parcele št. 200/17 določi (ugotovi) kot pripadajoče zemljišče. V tem smislu je podana istovetnost njunega predloga.
Ne drži, da v prejšnjem postopku ni bil presojan kriterij, katero zemljišče je bilo kot neposredno namenjeno ali potrebno za redno rabo stavbe načrtovano v prostorskih aktih ali določeno v upravnih dovoljenjih, na podlagi katerih je bila zgrajena stavba predlagateljev. Sodišče se je s tem vprašanjem ukvarjalo, le zaključki so drugačni, kot si želita pritožnika.
Sedanji 43. člen ZVEtL-1 dejansko povzema merila (v smislu osnovnih, primeroma navedenih napotil), ki jih je določal že prej veljavni zakon, vendar so v novem zakonu njihova medsebojna razmerja urejena drugače. Temeljni koncept odločanja ostaja isti.
ugovor tretjega - hipotekarni dolžnik - odlog izvršbe - stroških postopka - izvršba na nepremičnino
Hipotekarni dolžnik ni aktivno legitimiran za vložitev ugovora po 64. členu ZIZ, temveč so varstvu njegovih pravic namenjeni drugi instituti izvršilnega prava.
nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom - pravočasnost predloga - konec izvršilnega postopka
Ker lahko upnik skladno z določbo tretjega odstavka 34. člena ZIZ predlaga, da sodišče poleg že dovoljenih sredstev oziroma predmetov, dovoli izvršbo še z drugimi sredstvi in na drugih predmetih oziroma namesto že dovoljenih sredstev in predmetov z drugimi sredstvi oziroma drugimi predmeti vse do konca izvršilnega postopka, predmetni postopek pa ob vložitvi predloga za nadaljevanje izvršbe z novim izvršilnim sredstvom glede na zgoraj navedeno še ni bil končan, je sodišče prve stopnje tak predlog nezakonito zavrglo.
ZPP člen 213, 213/2, 236a.. ZDR-1 člen 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2.. OZ člen 135, 135, 136/1, 136/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - kršitev delovnih obveznosti - krivda
Tožnik v pritožbi glede obeh očitkov v odpovedi, ki se nanašata na neprimerno komunikacijo, neutemeljeno poudarja vsebino sporočil, ki sta mu jih poslala B.B. in C.C.. S tem se svoje odgovornosti ne more razbremeniti. Sporočila, ki jih je sam poslal, so popolnoma nesprejemljiva in neprimerna, ne le za delovno okolje, ampak nasploh, kot je povsem pravilno presodilo sodišče prve stopnje. Z njimi je tožnik kršil obveznosti iz delovnega razmerja, pri čemer ne gre za milejše kršitve, kot neutemeljeno navaja v pritožbi. Upoštevaje predhodno pisno opozorilo gre nedvomno za kršitve, ki predstavljajo utemeljen krivdni razlog za podajo redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi v smislu drugega odstavka 89. člena ZDR-1 v zvezi s 3. alinejo prvega odstavka istega člena ZDR-1.
ZIUPPP člen 9.. ZDR-1 člen 54, 54/1, 54/1-3, 89, 89/1, 89/1-1, 102.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - epidemija - plačilo delovne uspešnosti
Pritožba neutemeljeno izpodbija utemeljenost razloga za odpoved s tem, ker bi lahko toženka namesto odpovedi uporabila milejši ukrep, to je odreditev tožnici začasnega čakanja na delo, pri čemer ji je interventna zakonodaja za preprečevanje posledic pandemije COVID-19 zagotavljala vračilo nadomestila plače. Sodišče ne more presojati in posegati v poslovne odločitve delodajalca. Toženka kot delodajalec ni bila dolžna sprejeti pomoči države. Pred podajo odpovedi sprejet in uveljavljen ZIUPPP je določal, da mora v primeru prejema pomoči delodajalec ohraniti delovna mesta delavcev na začasnem čakanju na delo najmanj šest mesecev po začetku začasnega čakanja na delo, sicer mora v skladu z 9. členom ZIUPP prejeta sredstva vrniti. Ker v času podaje odpovedi ni bilo mogoče predvideti, koliko časa bo epidemija trajala, toženka ni mogla predvideti, koliko časa in v kakšni obliki bo možna pomoč države.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da stimulativni del plače ne predstavlja fiksnega zneska ter da je bil tudi pogojen s številom kvote opravljenih ur dela. Ker tožnica po 17. 3. 2020 (do 14. 4. 2020) ni več delala, odpoved pa je zakonita, je bil zahtevek v tem delu pravilno zavrnjen.
sodba na podlagi pripoznave - spor majhne vrednosti - plačilo računov
Sodišče prve stopnje je v razlogih sodbe opredelilo in navedlo vsebino tožbenega zahtevka in bistveno dejansko podlago tožbe, saj je pojasnilo, da vrednost tožbenega zahtevka predstavlja plačilo petih računov z nateklimi obrestmi, ki jih je tožnik zaračunal tožencu za plačilo opravljenih storitev za november in december 2018 ter januar in marec 2019 ter za 21 zapadlih neplačanih obrokov za kupljeno opremo septembra 2018. To pa omogoča in podpira tudi pravilnost zaključka sodišča prve stopnje, da ne gre za zahtevek, s katerim stranke ne morejo razpolagati (tretji odstavek 3. člena ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00055628
ZPP člen 319, 319/2, 366. ZNP-1 člen 42.
pravnomočno razsojena stvar - zavrženje predloga - predlog za izdajo začasne odredbe - identično dejansko stanje - pravno varstvo - ureditev stikov
Ker predlagateljica v obeh predlogih zahteva enako pravno varstvo, identična pa je tudi dejanska podlaga, je sodišče prve stopnje ob smiselni uporabi drugega odstavka 319. člena Zakona o pravdnem postopku v zvezi z 42. členom Zakona o nepravdnem postopku pravilno predlog predlagateljice za izdajo začasne odredbe zavrglo.
ZIZ člen 15, 17, 17/1, 20a, 20a/3, 20a/5, 53, 53/2, 169.. ZPP člen 213, 339, 339/2, 339/2-8, 350, 350/2, 360, 360/1.. ZPSto-2 člen 2, 2-21, 41, 41/2, 41/3, 41/4.
predčasna zapadlost terjatve - priporočena poštna pošiljka - trditveno in dokazno breme dolžnika - preizkus skladnosti predloga za izvršbo z izvršilnim naslovom - kršitev pravice do izjave - konkretizacija procesnih kršitev - odlog izvršbe - predlog za drugo izvršilno sredstvo - stroški odgovora na ugovor
Na kršitev pravice do izjave sodišče druge stopnje ne pazi po uradni dolžnosti (8. točka drugega odstavka 339. člena v zvezi z drugim odstavkom 350. člena Zakona o pravdnem postopku - v nadaljevanju ZPP, oba v zvezi s 15. členom ZIZ), zato mora stranka sama konkretizirano zatrjevati kršitev. Na pritožbene navedbe, ki ostanejo na abstraktnem nivoju, pritožbeno sodišče ni dolžno odgovarjati (prvi odstavek 360. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ). Dolžnica je navedla le, da ji je bil odgovor na ugovor vročen tik pred izdajo obravnavanega sklepa, ne pa tudi, ali je in v čem konkretno s tem izgubila možnost vplivanja na obravnavani postopek. V izvršilnem postopku vročitev odgovora na ugovor ni predpisana, dolžnica pa tudi ni pojasnila, o čem konkretno iz navedene vloge, kar je štela za pomembno, ni imela možnosti, da bi se izjavila.
Zmotno je pritožbeno stališče, da je bilo zastaranje rentnega zahtevka zaradi izgube na zaslužku pretrgano z vložitvijo tožbe na plačilo odškodnine za nepremoženjsko škodo. Do pretrganja zastaranja bi prišlo pri nepravi spremembi tožbe, torej v primeru, če bi tožnica že v tožbi specificiran zahtevek za posamezno obliko škode med postopkom zvišala, bodisi zaradi poteka časa ali prilagoditve izvedeniškemu mnenju. Takrat s povečanjem ne bi zahtevala nič novega, poleg že obstoječega, temveč le izpolnitev obveznosti v okviru istega historičnega dogodka na isti dejanski podlagi v višjem znesku. V obravnavani zadevi pa je tožnica spremenila tožbo in postavila dodaten samostojen zahtevek na račun premoženjske škode ter zanj podala nove trditve. Stališče sodišča prve stopnje, da zastaralni rok teče od spremenjene tožbe, je zato pravilno.
več sodelujočih izvedencev - postavitev dodatnega izvedenca - pritožbeni razlogi v sporih majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb postopka
Kršitev slednje pa predstavlja zgolj relativno kršitev določb postopka v skladu s prvim odstavkom 339. člena ZPP, kar pa ni dovoljen pritožbeni razlog v postopkih v sporih majhne vrednosti.
postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - paranoidna shizofrenija - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih
Po določbi 75. člena ZDZdr je oseba lahko sprejeta v varovani oddelek socialno varstvenega zavoda brez privolitve, če so izpolnjeni vsi pogoji iz prvega odstavka 74. člena ZDZdr.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00056221
OZ člen 131, 179, 271, 921, 925, 936, 937, 963, 963/1. ZPP člen 8.
regresna pravda - regresna pravica zavarovalnice - sklenitev zavarovalne pogodbe - plačilo premije - plačevanje zavarovalne premije - izpolnitev obveznosti s strani tretjega - elementi pogodbe - obveznost zavarovalnice - prehod zavarovančevih pravic na zavarovalnico - krivdna odškodninska odgovornost - predpostavke krivdne odškodninske odgovornosti - odgovornost za škodo - protipravno ravnanje - fizični napad - vzročna zveza - krivda - domneva krivde - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je na podlagi obračuna premije pravilno zaključilo, da tožničino izplačilo odškodnine temelji na sklenjeni zavarovalni pogodbi. Že iz vsebine obračuna namreč izhaja, da je tožnica zavarovancu (oškodovančevemu delodajalcu) premijo zaračunala na podlagi zavarovalne police. Ker pa je zavarovalna pogodba sklenjena, ko je podpisana zavarovalna polica (925. člen OZ2), tudi to sodišče ne dvomi v obstoj pogodbene pravne podlage. Poleg tega je zmotno pritožbeno stališče, da obračun premije kot listina obstoja zavarovalne pogodbe ne dokazuje. Naše civilno dokazno pravo temelji na načelu proste presoje dokazov (8. člen ZPP). Poleg tega je plačilo premije, ki se vrši v dogovorjenih rokih (936. člen OZ), bistveni element zavarovalne pogodbe (921. člen OZ); tudi obveznost zavarovalnice izplačati odškodnino je pogojena s plačilom zavarovalne premije (937. člen OZ). Da tožničin zavarovanec premije ni plačeval, toženec ni zatrjeval.
V skladu z 271. členom OZ lahko obveznost izpolni tudi tretji (ne le dolžnik), ki ima kakšen pravni interes, da bi bila obveznost izpolnjena, celo če dolžnik tej izpolnitvi nasprotuje.
V skladu s prvim odstavkom 963. člena OZ z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem. V skladu s prvim odstavkom prej omenjenega člena z izplačilom zavarovalnine iz zavarovanja pridejo do višine izplačane zavarovalnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. V regresni pravdi zavarovalnice zoper odgovorno osebo, ima ta vse ugovore, ki bi jih imela do zavarovanca in ki se nanašajo na odškodninsko obveznost (odgovornost), ne pa tudi ugovorov, ki se nanašajo na pravno razmerje med zavarovalnico in zavarovancem oziroma oškodovancem.
Čeprav sta vprašanji protipravnosti in vzročne zveze največkrat povezani, gre za dve samostojni predpostavki, ki se ugotavljata vsaka posebej.
zaslišanje strank - zavrnitev dokaznega predloga - obstoj utemeljenega razloga
Sodišče prve stopnje je navedlo zadostne in utemeljene razloge za neizvedbo dokaza z zaslišanjem stranke, ki s pritožbo konkretno niti niso izpodbijani, zato se sodišču prve stopnje ni pripetila bistvena kršitev iz 8. točke drugega odstavka 339. člena ZPP in ne gre za diskriminatorno obravnavanje toženke.
Sodišče prve stopnje je pri svoji presoji utemeljeno upoštevalo pretekle dogodke, torej tiste pred podajo odpovedi pogodbe o zaposlitvi, saj tudi ti lahko vplivajo na odločitev glede vrnitve tožnice nazaj na delo k toženi stranki (tako je odločilo Vrhovno sodišče v sodbi in sklepu opr. št. VIII Ips 325/2017 z dne 20. 2. 2018). Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da so se skrhani medsebojni odnosi odražali praktično skozi celoten sodni postopek in kljub dejstvu, da tožena stranka zaposluje 114 delavcev, je gotovo najbolj relevantno mnenje vodstva in tistih zaposlenih, s katerimi je tožnica neposredno sodelovala pri opravljanju dela.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je pogodbo o zaposlitvi s tožnico razvezalo z dnem 15. 3. 2021 in tožnici priznalo pravice iz delovnega razmerja do tega datuma, v presežku pa zahtevek tožnice zavrnilo, je pravilna.
obstoj odškodninske odgovornosti - zimske razmere - vzdrževanje javnih površin - dvorišče - osnovna šola
Zavarovanka toženke je namreč opustila dolžnost skrbnega ravnanja za varnost otrok pri izvedbi rekreativnega odmora s tem, da ni ustrezno vzdrževala igralnih površin na šolskem dvorišču v zimskih razmerah (posip zaledenelih površin s protizdrsnim posipom) oziroma le teh ni pregledala pred samo izvedbo rekreativnega odmora ter tega izvedla v telovadnici ali drugem notranjem prostoru.