obstoj odškodninske odgovornosti - zimske razmere - vzdrževanje javnih površin - dvorišče - osnovna šola
Zavarovanka toženke je namreč opustila dolžnost skrbnega ravnanja za varnost otrok pri izvedbi rekreativnega odmora s tem, da ni ustrezno vzdrževala igralnih površin na šolskem dvorišču v zimskih razmerah (posip zaledenelih površin s protizdrsnim posipom) oziroma le teh ni pregledala pred samo izvedbo rekreativnega odmora ter tega izvedla v telovadnici ali drugem notranjem prostoru.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog - ekonomski razlog
Toženka je tožniku podala odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga, konkretno zaradi ekonomskega in organizacijskega razloga, skladno s prvo alinejo prvega odstavka 89. člena ZDR-1. Sodišče prve stopnje je v 6. in 7. točki obrazložitve izpodbijane sodbe natančno obrazložilo v pritožbi izpostavljen ekonomski razlog, in sicer zmanjšan promet toženke v letu 2020, ki je posledica epidemije in s tem zaprtja gostinskih lokalov, ki jih je oskrbovala toženka. Posledično pa je prenehala potreba po delu nekaterih voznikov. Sodišče prve stopnje do zaključka, da je dokazan v izpodbijani odpovedi zatrjevan ekonomski razlog, ni prišlo zgolj na podlagi izpisanih indeksov prometa, ki jih je predložila toženka, kot to zmotno navaja pritožba. Sodišče se je o tem odpovednem razlogu prepričalo tudi na podlagi skladnih izpovedb zakonitega zastopnika toženke in priče D.D. - vodje toženkine finančno računovodske službe.
kaznivo dejanje pranja denarja - izvršitvene oblike - zakrivanje izvora denarja
Pritožnik z zatrjevanjem, da naj bi goli prenosi nepremičnine brez plačil onemogočali dokazovanje izvora premoženja, ne more biti uspešen, saj že sama okoliščina vpisa stanovanja v zemljiško knjigo in transparentnosti verige prenosov lastninske pravice na nove lastnike, ne potrjuje zahteve po objektivni zmožnosti prikrivanja njegovega izvora.
zavrženje pritožbe kot nedovoljene - pravica do pravnega sredstva - nedovoljena pritožba - pritožba zoper sklep višjega sodišča
Zaradi zagotavljanja pravne varnosti je namreč potrebno določiti časovne okvire za uveljavljanje procesnih pravic in tudi postopke, v katerih so dopuščena posamezna pravna sredstva. Zato je v vsakem zakonu posebej urejena pravica do pravnega sredstva in njenega uresničevanja, določeni so tudi procesni roki, v katerih je tako pravno sredstvo mogoče vložiti, hkrati pa je urejeno tudi vprašanje dopustnosti pravnega sredstva.
ZST-1 člen 18, 18/5, 19, 19/1, 19/2, 22. ZPP člen 39, 39/1, 44, 44/1, 44/2, 45, 195.
sodna taksa za pritožbo - odmera sodne takse za pritožbo - opredelitev vrednosti izpodbijanega dela odločitve - denarni zahtevek - nedenarni tožbeni zahtevek
Sodna taksa za pravno sredstvo je odvisna od vrednosti tistega dela odločbe, ki se s pravnim sredstvom izpodbija (peti odstavek 18. člena ZST-1).
Sodne takse se plačajo od vrednosti zahtevka oziroma predmeta, če je ta ocenljiv, oziroma od vrednosti, določene po tem zakonu (prvi odstavek 19. člena ZST-1), za njeno ugotavljanje pa se, če ni v tem zakonu določeno drugače, smiselno uporabljajo določbe zakona, ki ureja pravdni postopek (drugi odstavek 19. člena ZST-1). ZST-1 za v tožbi postavljene zahtevke, z izjemo zahtevka za izpraznitev in izročitev nepremičnine, ne vsebuje specialnih določb. V konkretnem primeru se zato pri denarnem zahtevku kot vrednost spornega predmeta upošteva vrednost glavnega denarnega zahtevka (prvi odstavek 39. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena in 45. člena ZPP), torej zneska 26.255,18 EUR in 8.523,29 EUR. Pri nedenarnih zahtevkih pa se za zahtevek za izpraznitev in izročitev upošteva vrednost enoletnega nadomestila (22. člen ZST-1), za ostale nedenarne zahtevke pa vrednost navedena v tožbi (drugi odstavek 44. člena ZPP).
Dejstvo, da so toženci navadni materialni sosporniki, ima vpliv na odmero in plačilo takse za (skupaj) vloženo pritožbo.
postopek osebnega stečaja - končanje postopka osebnega stečaja - predlog za odpust obveznosti - zavrženje predloga - nedovoljen predlog - prepozen predlog za odpust obveznosti
Stečajni dolžnik lahko predlog za odpust obveznosti vloži do izdaje sklepa o končanju postopka osebnega stečaja.
začasna odredba - zavarovanje denarne terjatve - pogoji za izdajo začasne odredbe - onemogočeno ali precej oteženo uveljavljanje terjatve - konkretna nevarnost - pomanjkljiva trditvena podlaga
Objektivni izkaz slabega finančnega stanja (upnikove očitke o neobstoju zadostnih sredstev za plačilo terjatve je sodišče prve stopnje sicer prav tako zavrnilo kot neutemeljene) sam po sebi ne zadošča za izdajo začasne odredbe za zavarovanje denarne terjatve. Iz te okoliščine namreč ne izhaja nikakršno dolžnikovo aktivno ravnanje s premoženjem, katerega rezultat bi bil onemogočanje ali otežitev uveljavitve terjatve, kar je temelj subjektivne nevarnosti.
Tožena stranka v pritožbi utemeljeno opozarja, da sklep o popravi ni sredstvo, s katerim bi bilo mogoče popravljati napačno odločitev sodišča, četudi se ta nanaša na odmero pravdnih stroškov. V konkretnem primeru, glede na zgoraj obrazloženo, namreč ne gre za očitno računsko pomoto, temveč za napačno odmerjene stroške.
nagrada in stroški izvedenca - tuj izvedenec - pogoji za odmero
Sodišče prve stopnje je v predmetnem postopku za izdelavo izvedenskega mnenja angažiralo izvedenca iz tujine, zato za odmero nagrade in stroškov ni mogoče upoštevati določb Pravilnika o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih, saj slednji velja le za v Sloveniji imenovane zaprisežene sodne izvedence. Zato se slednji plačuje po vnaprejšnjem dogovoru, enako kot strokovne institucije, torej po pogodbi med sodiščem kot naročnikom ter izvedencem kot izvajalcem.
ZDR-1 člen 89, 89/1, 89/1-2, 118.. ZPIZ-2 člen 178.. ZVZD-1 člen 33.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - razlog nesposobnosti - nezakonita odpoved - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - sodna razveza
Sodišče prve stopnje je v skladu z določbo 118. člena ZDR-1 pravilno ugotovilo, da glede na vse okoliščine in interes pogodbenih strank nadaljevanje delovnega razmerja ni več mogoče. Pritožba neutemeljeno navaja, da sodba nima razlogov o porušenem odnosu med strankama. Ta, v sodni praksi sicer pogost razlog za sodno razvezo, v obravnavanem primeru ni relevanten.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo, da v izvedenih dokazih ni podlage za zaključek, da je tožnica storila v izpodbijanem sklepu očitano disciplinsko kršitev. Na podlagi skladnih izpovedb tožnice ter prič B.B. in C.C., ki sta bila v času obravnavanega dogodka v pisarni, ki je blizu pisarne komandirja, je ugotovilo, da tožnica ni kričala na komandirja ali se do njega kako drugače nedostojno ali neprimerno vedla.
odločitev o stroških postopka - vrednotenje uspeha v pravdi - končni uspeh strank - delni uspeh v pravdi - sodna praksa - vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini - izvedba dokaza z izvedencem
Okoliščine primera so tisto merilo, ki narekuje izbor metode oziroma načina vrednotenja uspeha stranke v konkretni pravdi, ki je sicer lahko ločen glede na „temelj“ in „višino“, ni pa to pravilo ali ustaljena in enotna sodna praksa.
URS člen 23.. ZPIZ-2 člen 199, 199/1, 201, 201/1, 201/1-3, 413, 413/1.. ZDR-1 člen 142, 142/2.. Sklep o določitvi delovnih mest v eksploataciji gozdov in delovnih mest voznikov, na katerih se zavarovalna doba šteje s povečanjem, in o stopnji povečanja (1975) člen 1.
Tožena stranka je na podlagi prehodne določbe 413. člena ZPIZ-2 dolžna tudi po uveljavitvi ZPIZ-2 za tožnika plačati prispevke za poklicno zavarovanje. Za ugotovitev, da na delovnih mestih šoferja mestnega prometa pri toženi stranki niso več izpolnjeni pogoji za priznanje poklicnega zavarovanja, ni bila pristojna strokovna komisija ZPIZ, ki je o tem dejansko odločila s sklepom z dne 10. 4. 2013. Za tako odločitev je v skladu s tretjo alinejo prvega odstavka 201. člena ZPIZ-2 od uveljavitve tega zakona pristojna komisija, ki jo imenuje minister pristojen za delo, ta komisija pa še ni bila imenovana. Prav tako vlada v soglasju s socialnimi partnerji še ni določila meril in kriterijev za ugotavljanje delovnih mest iz prvega odstavka 199. člena ZPIZ-2 ter načina in financiranja dela navedene komisije. Tudi akt o prenehanju dela komisije zavoda za pokojninsko in invalidsko zavarovanje Slovenije (ZPIZ) ni bil izdan, zato je treba pri ugotavljanju delovnih mest, glede katerih obstaja obveznost vključitve v poklicno zavarovanje, upoštevati stanje pred uveljavitvijo ZPIZ-1.
Neutemeljene so pritožbene trditve, da vozniki avtobusov in tovornjakov niso ves delovni čas izpostavljeni škodljivim vplivom in ves čas ne opravljajo zdravju škodljivega dela, zaradi tega jim ne pripada dodatno zavarovanje, temveč le takrat, ko dejansko izvajajo vožnjo. Vrhovno sodišče RS je sodbi in sklepu VIII Ips 30/2019 obrazložilo, da je izraz "80 % vsega dejanskega delovnega časa v posameznem letu" treba razlagati v smislu definicije delovnega časa iz 142. člena ZDR-1. Efektivni delovni čas je v skladu z drugim odstavkom 142. člena ZDR-1 vsak čas, v katerem delavec dela (v konkretnem primeru to pomeni čas, ko delavec dela kot voznik avtobusa v mestnem prometu), kar pomeni, da je na razpolago delodajalcu in izpolnjuje delovne obveznosti iz pogodbe o zaposlitvi. Za dejanski delovni čas, prebit na delih voznika avtobusa v mestnem prometu v smislu določbe sklepa o določitvi delovnih mest, se tako šteje čas, ko delavec dejansko opravlja delo voznika, kar pa vključuje tudi čas, ko stoji pred semaforji ali na parkirišču in čaka zaradi uskladitve vožnje z voznim redom pa tudi čas priprave in pospravljanja vozila.
obtožni predlog - zavrženje subsidiarnega obtožnega akta
Sodišče prve stopnje je svojo odločitev o zavrženju obtožbe sprejelo na podlagi določb prvega odstavka 437. člena v zvezi s 3. točko prvega odstavka 277. člena ZKP, po katerih lahko sodnik posameznik v sumarnem postopku zavrže obtožni predlog ali zasebno tožbo, med ostalim tudi, če so podane druge okoliščine, ki izključujejo pregon. Te okoliščine so enake tistim, zaradi katerih se lahko prekine preiskava, če bi nastale med njo. Po petem odstavku 181. člena v zvezi s prvim odstavkom 179. člena ZKP lahko namreč senat s sklepom prekine preiskavo, če so podane okoliščine, ki samo začasno preprečujejo pregon obdolženca, med te pa sodijo tudi primeri, ko obdolženec po storjenem kaznivem dejanju zboli za kakšno hudo boleznijo, zaradi katere se dalj časa ne more udeleževati postopka.
posestno varstvo - vznemirjanje lastninske pravice - negatorna tožba - meja - upravni postopek ureditve meje in parcelacije - gozdna zemljišča - odstranitev mejnika - dokazna ocena - dokazni standard prepričanja - trditveno in dokazno breme - pravočasnost navajanja dejstev
Dejstvo, da se je po dopisu pooblaščenca tožnika nenadoma pojavil mejnik iz zkt. 006, kasneje po začetku pravdnega postopka pa še mejnik iz zkt. 005, je tožnik zatrjeval šele na ogledu, to je po prvem naroku za glavno obravnavo, kar je prepozno.
Kolektivna pogodba dejavnosti gostinstva in turizma Slovenije (2018) člen 19, 19/3.. ZDR-1 člen 130.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neuspešno opravljeno poskusno delo - nezakonita odpoved - denarno povračilo - sodna razveza
V pogodbi o zaposlitvi za delovno mesto pomočnik direktorja za gostinstvo je določeno, da ima tožnik status vodilnega delavca. Pritožba sicer pravilno opozarja, da se od vodilnega delavca pričakuje večja mera samostojnosti oziroma samoiniciativnosti, vendar pa je bil tožnik dolžan upoštevati navodila nadrejene, ki ga je v decembru 2018, ko je bilo največ gostov, vsakodnevno razporejala na strežbo. Ker je po pravilni ugotovitvi sodišča tožena stranka odrejala tožniku dela natakarja, tako da tožnik ni mogel opravljati nalog delovnega mesta, za katerega je bilo s pogodbo o zaposlitvi dogovorjeno poskusno delo, mu ni omogočila, da bi poskusno delo uspešno opravil.
ZFPPIPP člen 389a, 389a/5, 389b, 389b/6, 389b/6-1, 389b/6-2.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - nadaljevanje poslovanja - pogoji za nadaljevanje poslovanja stečajnega dolžnika - verjetnost, da stečajni dolžnik ne bo posloval z izgubo
ZFPPIPP določa pravila, ki poštenemu podjetniku ali zasebniku, nad katerim je začet postopek osebnega stečaja, omogočajo nov zagon (poslovanje). Sodišče lahko dovoli nadaljevanje poslovanja samo, če je bil v postopku osebnega stečaja začet postopek odpusta obveznosti (kar je v konkretnem primeru izpolnjeno) in če je s stopnjo verjetnosti, ki presega 50 odstotkov, mogoče (med drugim) oceniti, da dolžnik ne bo posloval z izgubo.
Dolžnik ni z zadostno stopnjo verjetnosti izkazal, da ne bo posloval z izgubo, zaradi česar njegovemu predlogu ni mogoče ugoditi.
začasna odredba - poseg v skupne dele - uporaba sile - bodoča grozeča sila - nova dejstva nastala po sklepu o izdaji začasne odredbe - pravni interes za pritožbo
Nedopustni in enostranski posegi toženke v skupne dele predstavljajo uporabo sile.
Četudi so bili zadnji posegi v skupne dele decembra 2019 in da se od namere za izgradnjo parkirišč z dne 16.1.2020 ni zgodil noben poseg, še vedno obstaja upravičena bojazen tožnikov glede nadaljnjega vznemirjanja njihove lastninske pravice, ki izvira iz preteklega nekritičnega odnosa toženke in njenega nespoštovanja temeljnih pravil medsosedskega sožitja v stavbi.
Ker so navedena dejstva nastopila po izdaji začasne odredbe, jih pri presoji pravilnosti izdaje začasne odredbe ni mogoče upoštevati. Če toženka namena gradnje parkirišča na parceli št. 000/3 dejansko nima, kot to sedaj navaja, pa to lahko pomeni le, da nima več pravnega interesa za pritožbo zoper izpodbijani sklep, saj ji ta nalaga le, da opusti vsakršno poseganje v skupne dele stavbe.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00052123
ZVPot člen 23, 24. ZBan-1 člen 155. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 4, 4/2. OZ člen 86.
kreditna pogodba v CHF - potrošniška kreditna pogodba - ničnost kreditne pogodbe - varstvo potrošnikov - devizni tečaj - kreditne obveznosti - pogodbena obveznost - podlaga pogodbe - tveganje kot del pogodbene podlage - valutno tveganje - pogodbeno dogovorjeni pogoji - opredelitev nepoštenih pogodbenih pogojev - nepošteni splošni pogoji - glavni predmet pogodbe - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - vsebina pojasnilne dolžnosti - poštenost in dobrovernost pogodbene stranke - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - sodba Sodišča EU C-186/16
Pri presoji, ali je tožena stranka izpolnila svojo pojasnilno dolžnost, se je sodišče prve stopnje naslonilo na kriterije, ki jih je glede vsebine in obsega pojasnilne dolžnosti bank začrtalo SEU, v svojih odločbah pa povzelo tudi Vrhovno sodišče RS. V vsakem primeru je treba presoditi, ali je potrošniku banka predhodno zagotovila dovolj informacij, da lahko razume dejanski učinek pogoja o vračilu kredita v tuji valuti. Pri tem ne gre le za formalno in slovnično razumljivost pogoja, temveč za to, da je povprečni potrošnik, ki je normalno obveščen, razumno pozoren in preudaren, lahko ne le seznanjen z možnostjo spremembe vrednosti tuje valute, temveč tudi zmožen oceniti potencialno znatne ekonomske posledice takega pogoja za njegove finančne obveznosti.
Tožnikom res ni bil računsko prikazan vpliv visoke apreciacije CHF v razmerju do EUR (npr. 10, 20 ali 30 %) na anuitete in končno obveznost poplačila kredita, a je že sodišče prve stopnje pravilno pojasnilo, da zaradi tega ni mogoče trditi, da tožniki tveganja niso mogli zaznati in ga oceniti. Zahteva po takšnih simulacijah je pretirana. Kot izhaja iz sodbe II Ips 195/2018 Vrhovnega sodišča RS, taka zahteva ne izhaja iz domače zakonodaje, veljavne v času sklenitve sporne pogodbe, niti iz omenjene sodbe SEU C-186/16 ali iz priporočila CERS/2011/1, na katerega se SEU sklicuje. Bistvo navedene sodbe je v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, ne pa v predpisovanju formalnih zahtev (natančnega načina in oblike) informiranja.
Presoja dobovernosti istočasno sodi tudi v okvir presoje nedovoljenosti oziroma nepoštenosti pogodbenega pogoja iz 23. člena in prvega odstavka 24. člena ZVPot in 3. člena Direktive 93/13 oziroma presoje, ali je sporni pogodbeni pogoj nepošten zaradi bankine nedobrovernosti in znatnega neravnotežja v pogodbenih pravicah in obveznostih strank. Da je tako, izhaja iz okoliščin obravnavanega primera, v katerem je neravnotežje v pravicah in obveznostih nastalo kasneje, med trajanjem pogodbe, iz vzroka, ki je nastal po sklenitvi pogodbe, zaradi naknadne spremembe deviznega tečaja.
Tožena stranka je v trenutku sklepanja kreditne pogodbe vedela, da se tečajno razmerje CHF/EUR lahko spremeni, glede na svoje znanje in izkušnje je lahko pričakovala, da se bo to glede na ročnost konkretnega kredita in običajno dinamiko ekonomskega cikla zgodilo, ni pa mogla vedeti, kdaj in v kakšni višini. Ni mogla pričakovati apreciacije CHF v takšnem obsegu, prav tako ni mogla vedeti, da se tveganje dolgoročno ne bo realiziralo v korist tožnikov. Posledično ji zato ni mogoče očitati, da je informacije tožnikom zlonamerno prikrivala. Ker finančne krize ni mogoče napovedati, tudi vedenje tožene stranke, da je CHF valuta varnega zatočišča, ne potrjuje pritožbene argumentacije, da je bila ob sklenitvi kreditne pogodbe v slabi veri.
Pri presoji znatnega neravnotežja med pravicami in obveznostmi pogodbenih strank je sodišče prve stopnje tehtalo tveganja, ki so jih pogodbene stranke prevzele ob sklenitvi Kreditne pogodbe.
Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek za povrnitev vrednosti orodja obravnavalo po odškodninski podlagi in ga zavrnilo. Presodilo je, da niso podane predpostavke odškodninske odgovornosti toženca. V zvezi s tem tožnik pravilno opozarja, da ni podal trditev za presojo tožbenega zahtevka za plačilo vrednosti osnovnih sredstev po odškodninski podlagi. Zahteval je izpolnitev obveznosti, ker se je toženec s podpisom zavezal, da bo po prenehanju pogodbe o zaposlitvi orodje vrnil v celoti oziroma povrnil stroške po ceniku. Navedene trditve tožnika je zato mogoče obravnavati na podlagi pravila iz prvega odstavka 239. člena OZ, po katerem bi toženec moral izpolniti obveznost pošteno v vsem, kot se glasi.
S tem, ko je tožnik na običajen način prevzel vozilo, v katerem se je nahajal toženčev kovček z orodjem, je slednjega prejel v svojo posest. Navedeno pomeni, da je toženec izpolnil svojo obveznost.