denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera denarne odškodnine - odškodnina za telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - primarni in sekundarni strah - padec na stopnicah - zlom - poškodbe skočnega sklepa in stopala - pravična denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - pravni standard pravične denarne odškodnine - denarna satisfakcija
Za presojo, kako visoka denarna satisfakcija iz naslova prestanega strahu je pravična, ni odločilno le trajanje strahu, ampak tudi okoliščine, v katerih je pretrpljen. Okoliščine, ki na to bistveno vplivajo, so predvsem teža in narava telesnih poškodb in morebitna življenjska ogroženost.
Pravična odškodnina je pravni standard, katerega vsebino določi sodišče v vsakem primeru posebej, ob upoštevanju, da je treba v bistvenem si podobne primere obravnavati enako in v bistvenem različne, drugače. To seveda ne pomeni, da je ustaljena sodna praksa obvezen pravni vir, a ko gre za škodo, ki v denarju ni ocenljiva in odškodnina ni le njen zrcalni odsev, mora biti odločilni kriterij za njeno odmero prav primerljivost z drugimi primeri prizadetosti iste pravno varovane dobrine, kakor tudi s primeri prizadetosti drugih dobrin. Individualizirana odškodnina praviloma zato ostane v okvirih odškodnin, ki jih sodišča prisojajo za takšno vrsto škode (primerjalna pravičnost), in zadosti posebnim okoliščinam primera in prizadetosti konkretnega oškodovanca (satisfakcija).
OZ-UPB1 člen 112.. ZPSPP člen 28, 28-2.. ZIUPOPDVE člen 117.
odstop od najemne pogodbe in izpraznitev poslovnih prostorov - razveza ali sprememba pogodbe zaradi spremenjenih okoliščin - začasni ukrepi v času epidemije SARS-CoV-2 (COVID-19)
Najemno razmerje med pravdnima strankama je zaradi odstopa od pogodbe predčasno prenehalo, in sicer še preden je začel veljati Zakon o interventnih ukrepih za pomoč pri omejitvi posledic drugega vala epidemije Covid-19 (ZIUPOPDVE). Ta zakon je namreč začel veljati šele 31.12.2020, pri čemer je njegova določba iz 117. člena, kjer so urejeni začasni ukrepi na področju najemnih razmerij poslovnih stavb in poslovnih prostorov, veljala do 30.6.2021. Zato se tožena stranka na uporabo te zakonske določbe ni mogla sklicevati, upoštevaje da je tožeča stranka še pred veljavnostjo tega zakona odstopila od najemne pogodbe. Pred tem (v okviru prvega vala epidemije Covid-19) pa takšna ali podobna specifična pravna podlaga ni obstajala.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00052131
OZ člen 255, 255/1, 255/2. ZIZ člen 272, 272/2.
izpodbijanje dolžnikovih pravnih dejanj - odplačnost pravnega dejanja - razpolaganje s premoženjem družbe - namen skleniti pogodbo - objektivni in subjektivni pogoj - oškodovanje upnikov - dejanje storjeno v škodo upnikov - izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve - poslovanje družbe - običajni pravni posli - poslovni namen pogodbe
Vsak upnik, čigar terjatev je zapadla v plačilo, lahko izpodbija pravno dejanje svojega dolžnika, ki je bilo storjeno v škodo upnikov. Šteje se, da je bilo pravno dejanje storjeno v škodo upnikov, če zaradi njega dolžnik nima dovolj sredstev za izpolnitev upnikove terjatve.
Izpodbijanje dejanj pomeni odstop od temeljnega načela, da je obligacijsko razmerje razmerje med strankama, zato določeni pogoji zahtevajo ozko razlago, vendar pa razlaga ne more biti tako ozka, da bi to izvotlilo pravico upnikov, da se poplačajo iz premoženja dolžnika (v primeru, ko ta prav po začetku pravde, v kateri upnik od dolžnika zahteva plačilo določenega zneska, odsvoji svoje premoženje).
ZPP člen 115, 115/2, 258, 258/2, 285, 337, 337/1.. ZDSS-1 člen 34.. ZDR-1 člen 85, 85/2, 110, 110/1, 110/1-4.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - neupravičen izostanek z dela - nezakonita odpoved
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da ni bil podan razlog za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz 4. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1, ki določa, da lahko delodajalec delavcu izredno odpove pogodbo o zaposlitvi, če delavec najmanj pet dni zaporedoma ne pride na delo, o razlogih za svojo odsotnost pa ne obvesti delodajalca, čeprav bi to moral in mogel storiti.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00051212
KZ-1 člen 204, 204/1, 204/2, 204/3, 209, 209/1, 209/3.. ZKP člen 52, 52/1, 357, 357-4, 386, 394, 394/1.
kaznivo dejanje tatvine - rok za vložitev predloga za kazenski pregon - prepozen predlog - zavrnitev obtožbe - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - pogojna obsodba
Sicer je rok za vložitev predloga za pregon določen v procesnem zakonu (prvi odstavek 52. člena ZKP), vendar to ne pomeni, da mu je mogoče pripisati naravo procesnega roka, saj za opredelitev, ali je rok materialni ali procesni, ne more biti odločilno zgolj dejstvo, ali je rok določen v ZKP ali KZ-1. Bistvena je sama narava roka, to je, kakšna pravica se daje z določenim rokom ter kakšne so posledice njegove zamude. Rok za podajo predloga za kazenski pregon je materialni rok, za njegov začetek, tek in iztek pa se ne upoštevajo dnevi, ko se pri državnem organu ne dela, kot to velja za procesne roke. Glede na navedeno, razloge napadene sodbe in podatke spisa, iz katerih je razvidno, da je oškodovana družba za kaznivo dejanje in storilca izvedela na dan dogodka, to je 16. 11. 2018, je predlog za pregon 18. 2. 2019 vložila prepozno. Ker torej ni (pravočasnega) predloga oškodovane družbe za kazenski pregon obdolženca za kaznivo dejanje tatvine po drugem v zvezi s prvim odstavkom 204. člena KZ-1, so po 4. točki 357. člena ZKP podane druge okoliščine, ki izključujejo kazenski pregon.
sklep o poplačilu - vrstni red zastavnih pravic - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vsebina prijave terjatve - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Četudi je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo, ugotovilo, da je pritožnik pridobil hipoteko s prvim vrstnim redom, s katero je bila zavarovana njegova posojilna terjatev do dolžnikov na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke z dne 15. 2. 1999, glede na to, da pritožnik kot zastavni upnik niti v vlogi z dne 19. 5. 2021 niti pozneje na razdelitvenem naroku (ki se ga, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, ni udeležil) ni priglasil terjatve, ki je bila zavarovana s to hipoteko, in tudi ni niti navedel niti s predložitvijo kakršnihkoli listin (npr. sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999, kreditne pogodbe, s katero je bil odobren zavarovani kredit) izkazal, da je s to hipoteko dejansko zavarovana terjatev, o kateri je bilo pozneje odločeno s sklepom I 00/01232 (tudi iz podatkov zemljiške knjige pa ni razvidno, da bi se sporazum o vknjižbi hipoteke nanašal na priglašeno terjatev iz naslova kredita z oznako 20.020.467), izvršilno sodišče ni imelo podlage, da bi priglašeno terjatev pritožnika poplačalo v vrstnem redu hipoteke, vknjižene na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999, in torej pred poplačilom terjatve D., d. d., ki je imela hipoteko za zavarovanje svoje terjatve vknjiženo z učinkom od 10. 8. 2005.
Ker je prispel umik pritožbe, preden je pritožbeno sodišče o njej odločalo, je v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP treba ugotoviti, da je pritožba umaknjena.
ZUTD člen 60, 60/1, 118.. ZUP člen 1, 1/1, 260, 260/1, 260/1-1, 261/2.. ZDSS-1 člen 63, 81.
obnova predsodnega upravnega postopka - pravica do denarnega nadomestila med brezposelnostjo - zavrženje predloga za obnovo postopka
Tudi po prepričanju pritožbenega sodišča ni mogoče zaključiti, da tožnik za dopolnjeno zavarovalno dobo v Nemčiji, ki jo želi uveljaviti v obnovitvenem postopku, ni vedel že pri uveljavljanju pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo, to je pri izdaji odločbe z dne 27. 11. 2019. Tožnik je ob vložitvi zahteve z dne 21. 10. 2019 za priznanje pravice do denarnega nadomestila med brezposelnostjo vedel, da je bil predhodno zavarovan tudi pri nemškem nosilcu zavarovanja. Vendar te dobe v postopku priznanja te pravice ni uveljavljal in je celo izjavil, da bo podatke na obrazcu U1 pridobil sam. Zato je edino pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pogoji iz drugega odstavka 261. člena ZUP niso izpolnjeni. Skladno s citirano določbo sme namreč stranka predlagati obnovo postopka le, če v končanem prejšnjem postopku brez svoje krivde teh okoliščin ni mogla navesti. Pri tem pa ni relevantno, zakaj določenih dejstev ter okoliščin ni mogla navesti oziroma jih ni navedla.
izvršba za uveljavitev nedenarne terjatve - izvršba na denarno terjatev - sredstvo izvršbe
Iz izvršilnega naslova izhaja, da ima upnik zoper dolžnika v primeru kršitve varovanja poslovnih skrivnosti in kršitve konkurence pravico zahtevati odškodnino. Upnik torej ima zoper dolžnika denarno terjatev. Ker ima upnik zoper dolžnika denarno terjatev, je v predlogu za izvršbo zmotno predlagal izvršilni postopek za uveljavitev nedenarne terjatve po 226. členu ZIZ tako, da sodišče s sklepom izreče denarno kazen za primer, če dolžnik ne bo izpolnil obveznosti. Izvršba se v konkretnem primeru torej ne opravi po določbah 226. člena ZIZ.
ZGD-1 člen 318, 318/1, 318/2, 318/6, 319, 320, 320/6, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZFPPIPP člen 132.
imenovanje posebnega revizorja - posebni revizor - stroški posebne revizije - predujem za stroške - nagrada posebnega revizorja - začetek postopka prisilne poravnave
Sodišče s sklepom o imenovanju posebnega revizorja še ne odloča o končnih stroških, potrebnih za posebno revizijo, saj praviloma tudi posebni revizor, ki mora delo opraviti, še ni seznanjen s celotnim obsegom svoje storitve. Gre le za oceno stroškov.
Začetek postopka prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem na plačilo, ki je predmet izpodbijanega sklepa nima vpliva, saj ne gre za terjatev posebnega revizorja do nasprotnega udeleženca, niti za poslovno terjatev, ki bi nastala s poslovanjem (ali v zvezi s poslovanjem) nasprotnega udeleženca, temveč gre za terjatev sodišča do nasprotnega udeleženca za založitev predujma v sodnem postopku, na katerega začetek prisilne poravnave nima vpliva, saj gre za založitev stroškov, ki so nastali zaradi sodnega postopka.
Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa tudi za presojo vsebine njegovega poročila, saj sodišče postopka revidiranja ne vodi. Če bi sledili pritožbenemu stališču, da je zaradi plačila sodišče dolžno v celoti in podrobno preveriti opravljeno delo posebnega revizorja, bi to pravzaprav pomenilo, da bi se s tem doseglo prav tisto, čemur ta postopek ni namenjen in za kar sodišče nima pooblastil. Posebni revizor je tako upravičen do plačila, če svoje delo opravi v skladu s sklepom o njegovem imenovanju, v katerem mu je bil določen okvir njegovega dela.
Revizijsko poročilo posebnega revizorja zagotavlja le informacijsko podlago delničarjem, ki jo ti potrebujejo pri izvrševanju svojih korporacijskih upravičenj in je funkcionalno namenjeno ugotavljanju dejstev in drugih okoliščin, na katera bi bilo mogoče opreti morebitne družbine odškodninske zahtevke.
kabelska retransmisija glasbenih del - retransmisija glasbenih del v TV programih - retransmisija glasbenih del v radijskih programih - tarifa SAZAS - neupravičena obogatitev - običajen avtorski honorar - višina honorarja - zamuda - zakonske zamudne obresti - rok za zastaranje
Dejstvo, da tožena stranka ni vedela za točno višino svoje obveznosti, ne pomeni, da je riziko nepravočasnega plačila prešel na tožečo stranko. Domet zakonske domneve iz drugega odstavka 158. člena ZASP ni takšen kot prikazuje pritožnica. V primeru neobstoja tarife kolektivne organizacije pogoji za nastop domneve o prenosu pravic za uporabo varovanih del na uporabnika niso podani. V ravnanju tožeče stranke (zaradi vložitve tožbe v letu 2018, za obveznost, nastalo v letu 2014) ni elementov procesne zlorabe, zato je neutemeljen tudi pritožbeni očitek o njenem koristoljubju zaradi vtoževanja zakonskih zamudnih obresti (za obdobje pred vložitvijo tožbe).
S tem, ko je tožnik kot pooblaščenec zavarovanca ponujeno poravnavo sprejel kot delno plačilo toženkine obveznosti do zavarovanca, je bistveno spremenil ponudbo, saj sprememba spreminja predlagani obseg odgovornosti toženke do zavarovanca.
škodni dogodek - premoženjska škoda - izreden vremenski pojav - naravni vir - višja sila - naravna nesreča - opozorilo - dolžno ravnanje - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - vzrok za nastanek škodne posledice - stopnja skrbnosti
Zavarovanec je lahko pričakoval, da veter odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov
soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - pravica do vrnitve danega - denarno nadomestilo - dokazna ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo.
nadaljnji izvršilni stroški - izvršba na premičnine - stroški izvršitelja
Ker je upnik rubež preklical, krivda za neizveden rubež ni bila na dolžniku, zato je sodišče prve stopnje napačno zaključilo, da so bili stroški v zvezi z neizvedenim rubežem za predmetno izvršbo potrebni.
odškodninska odgovornost - padec na stopnicah - vlažna plošča - celovita dokazna ocena - mokre in spolzke stopnice - dokaz z izvedencem - zdrs na spolzkih tleh - zdrs na stopnicah - vzrok padca in zdrsa
Ker je sodišče ugotovilo, da so bile zunanje stopnice pod nastreškom tudi ob dežju varne za uporabo, da so se redno čistile in niso bile mastne, ni odškodninske odgovornosti tožene stranke.
Ker je imelo zunanje stopnišče nadstrešek, je sodišče prve stopnje zaključilo, da so bile stopnice lahko mokre zaradi nanošene vlage na podplatih obuval, niso pa bile mokre, kot če nadstreška nad njimi ne bi bilo.
Tožeča stranka ni zmogla dokaznega bremena glede trditve o pravočasni pritožbi zoper odločbo z dne 3. 1. 2020. Sodišče je v 7. točki obrazložitve sodbe sistematično pojasnilo, da podpisana povratnica v upravnem spisu potrjuje, da je bila odločba tožene stranke z dne 3. 1. 2020 tožniku vročena 6. 1. 2020, česar tožnik v sodnem postopku ni prerekal. Kot nepravilno se je izkazalo tudi tožnikovo zatrjevanje, da je zoper odločbo z dne 3. 1. 2020 še v okviru pritožbenega roka, toženi stranki poslal pritožbo po elektronski pošti. Iz predloženega dokumenta s strani tožnika je razvidno, da je tožnik poslal pritožbo na elektronski naslov tretje osebe. Sprejemna štampiljka tožene stranke na tožnikovi pritožbi pa dokazuje, da je tožena stranka pritožbo prejela le po pošti navadno dne 10. 2. 2020. Tega dne je bila, zaradi izteka 15 dnevnega pritožbenega roka, pritožba prepozna. Sodišče je v 7. točki obrazložitve še izpostavilo, da je bil tožnik v pravnem pouku z dne 3. 1. 2020 pravilno poučen tako o načinu, kot o roku za vložitev pritožbe.
ZPP člen 105, 105/1, 105/4, 108. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - strokovna literatura v tujem jeziku - tehnična dokumentacija - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca - stroškovnik - (ne)popolna vloga - poprava ali dopolnitev vloge
Prvostopenjsko sodišče ni ravnalo pravilno, s tem ko je v izpodbijanem sklepu navedlo, da izvedenec v stroškovniku tuje literature ni konkretiziral, nastanka materialnih stroškov pa ni izkazal, kljub temu da izvedenca pred tem ni pozvalo k dodatni obrazložitvi postavk v stroškovniku. V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZPP je tudi stroškovnik vloga, ki mora vsebovati dejstva, na katera se opira in dokaze (četrti odstavek 105. člena ZPP). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da vlogo v določenem roku popravi ali dopolni (108. člen ZPP).
Zgolj prebiranje pripravljalnih vlog in pripadajočih prilog, s katerimi stranke zahtevajo dodatna pojasnila in odgovore, ne more predstavljati opravila, ki bi bilo še posebej ovrednoteno. Namen nagrade za študij spisa je namreč, da se izvedenec seznani s stanjem zadeve, v danem primeru pa za to ne gre.
ZPP člen 213, 213/2, 286b, 287, 287/2.. ZZVZZ člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1.. URS člen 50, 51.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - pravica do zdravstvenega varstva
Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS, pravica do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavlja eno od temeljnih pravic iz 50. in 51. člena Ustave. Zakonodajalec je pravice iz zdravstvenega varstva realiziral z vzpostavitvijo mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej iz javnih sredstev. V mrežo so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo. Zavarovanec, ki se odloči uveljaviti zdravstvene storitve v zasebnih zavodih, ki z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije nimajo sklenjene koncesijske pogodbe in ne v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
Ker je v obravnavnem primeru dokazana uveljavitev nenujnih zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih, je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb in povračilo vtoževanih stroškov storitev izven javne zdravstvene mreže, utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050870
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 344, 344/1, 354, 369, 369/1, 369/1-3, 372, 372-1, 378, 378/4.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obvestilo o pritožbeni seji - obrazloženost pritožbenih navedb - modifikacija obtožnega akta - konkretizacija izvršitvenega dejanja - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - skrb za varstvo in vzgojo - izvedenec klinične psihologije - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 192. členu KZ-1 je glede možnega storilca oblikovano kot posebno (delictum proprium), zakonodajalec pa je poleg staršev, skrbnikov in rejnikov obseg možnih storilcev razširil tudi na drugo osebo. Druga oseba pa je tista, ki ima enake oziroma podobne dolžnosti do mladoletne osebe, kot jih imajo starši, skrbnik in rejnik. Tako so lahko storilci kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1 tudi otrokovi stari starši.