S tem, ko je tožnik kot pooblaščenec zavarovanca ponujeno poravnavo sprejel kot delno plačilo toženkine obveznosti do zavarovanca, je bistveno spremenil ponudbo, saj sprememba spreminja predlagani obseg odgovornosti toženke do zavarovanca.
sklep o ugotovitvi vrednosti nepremičnine - predlog dolžnika za ponovno ugotovitev vrednosti nepremičnine - pravnomočnost sklepa - pravna varnost
Z nastopom pravnomočnosti sklepa o ugotovitvi vrednosti nepremičnine je bil končan postopek ugotovitve vrednosti nepremičnine, na katero je dovoljena izvršba. Pravna varnost zahteva, da postanejo pravnomočne tudi nepravilne odločbe, zato institut pravnomočnosti prevlada nad načeloma materialne resnice in zakonitosti. Dolžnik je že v času, ko je prejel cenitveno poročilo in ko je bil še odprt rok za podajo pripomb na to mnenje, točno vedel, kaj obsega njegov delež nepremičnine, ki je predmet prodaje v tej izvršbi. Ob neki povprečni skrbnosti bi zato takrat lahko pravočasno opozoril na pomanjkljivosti, na katere opozarja sedaj, pa tega ni storil. Sedanja opozorila so prepozna, saj je sklep o vrednosti nepremičnine pravnomočen.
škodni dogodek - premoženjska škoda - izreden vremenski pojav - naravni vir - višja sila - naravna nesreča - opozorilo - dolžno ravnanje - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - vzrok za nastanek škodne posledice - stopnja skrbnosti
Zavarovanec je lahko pričakoval, da veter odnese sporne panele. Škodo bi lahko preprečil tako, da bi jih obtežil ali privezal. Ker ni tako ravnal, je bilo njegovo ravnanje neskrbno. Opustil je dolžnostno ravnanje, ker ni zagotovil ustreznega shranjevanja panelov
Ker je prispel umik pritožbe, preden je pritožbeno sodišče o njej odločalo, je v skladu z določbo drugega odstavka 334. člena ZPP treba ugotoviti, da je pritožba umaknjena.
pravica do sodnega varstva - izločitev sodnika - dvom v nepristanskost - odklonitveni razlog za izločitev
Sodnik ne sme opravljati sodniške funkcije, če so podane okoliščine, ki vzbujajo dvom o njegovi nepristranskosti. Obstoj teh okoliščin in utemeljenost dvoma se po ustaljeni sodni praksi presojata z uporabo objektivnega in subjektivnega preizkusa. S subjektivnim testom se ugotavlja, ali ima sodnik vnaprejšnjo dejansko prepričanje o zadevi, v kateri odloča, oziroma ali je iz njegovega vnaprejšnjega prepričanja, nagnjenja, predsodka ali interesa mogoče sklepati na pomanjkanje dolžne intelektualne neoporečnosti (subjektivna pristranskost), medtem ko se z objektivnim testom ugotavlja, ali obstojijo okoliščine, ki vplivajo na videz samega sojenja oziroma ali bi sodnikovo obnašanje ali ravnanje kazalo na pristranski odnos do stranke (objektivna pristranskost) ter ali so zagotovljena zadostna jamstva, ki izključujejo dvom glede sodnikove nepristranskosti. Zato je potrebno za presojo utemeljenosti odklonitvenega izločitvenega razloga iz 6. točke 70. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ oceniti, ali zatrjevane okoliščine pri razumnem človeku lahko vzbudijo upravičen dvom o nepristranskosti sodnika. Da je torej izpolnjen pogoj za izločitev sodnika mora biti izkazana okoliščina, ki objektivno vzbudi resen sum v nepristranost po kriterijih razumnega človeka.
razpis javne dražbe - odredba o prodaji na javni dražbi - objava naroka na spletni strani - določitev roka - vročitev odredbe - rok za pripravo na narok
Od razglasitve odredbe o prodaji na sodni deski in spletni strani sodišča do dneva prodaje mora preteči najmanj 30 dni. ZIZ posebej ne določa, koliko časa mora miniti od vročitve odredbe o prodaji stranki do dneva javne dražbe. Tudi za pripravo na narok za javno dražbo pa zadošča splošen rok 15 dni. Namen 30-dnevnega roka je v tem, da se bo z odredbo o prodaji seznanil kar najširši krog potencialnih kupcev, kar bo tudi prispevalo k temu, da bo lahko prodaja uspešna.
ZPP člen 213, 213/2, 286b, 287, 287/2.. ZZVZZ člen 25.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 103, 103/1.. URS člen 50, 51.
povrnitev stroškov zdravljenja - zasebnik - pravica do zdravstvenega varstva
Po ustaljeni sodni praksi pritožbenega in Vrhovnega sodišča RS, pravica do zdravstvenega varstva iz obveznega zdravstvenega zavarovanja predstavlja eno od temeljnih pravic iz 50. in 51. člena Ustave. Zakonodajalec je pravice iz zdravstvenega varstva realiziral z vzpostavitvijo mreže izvajalcev javne zdravstvene službe, ki se financira iz sredstev obveznega zdravstvenega zavarovanja, torej iz javnih sredstev. V mrežo so vključeni javni izvajalci in zasebniki s koncesijo. Zavarovanec, ki se odloči uveljaviti zdravstvene storitve v zasebnih zavodih, ki z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije nimajo sklenjene koncesijske pogodbe in ne v javni mreži izvajalcev, ki se financirajo iz javnih sredstev, ni upravičen do povračila stroškov zdravstvenih storitev.
Ker je v obravnavnem primeru dokazana uveljavitev nenujnih zdravstvenih storitev pri zasebnih izvajalcih, je tožbeni zahtevek na odpravo zavrnilnih upravnih odločb in povračilo vtoževanih stroškov storitev izven javne zdravstvene mreže, utemeljeno zavrnjen.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00050870
KZ-1 člen 192, 192/1, 192/2. ZKP člen 344, 344/1, 354, 369, 369/1, 369/1-3, 372, 372-1, 378, 378/4.
kaznivo dejanje zanemarjanje mladoletne osebe in surovo ravnanje - obvestilo o pritožbeni seji - obrazloženost pritožbenih navedb - modifikacija obtožnega akta - konkretizacija izvršitvenega dejanja - huda kršitev dolžnosti do mladoletne osebe - skrb za varstvo in vzgojo - izvedenec klinične psihologije - presoja verodostojnosti izpovedb oškodovanke in prič - motiv pri storitvi kaznivega dejanja
Kaznivo dejanje po 192. členu KZ-1 je glede možnega storilca oblikovano kot posebno (delictum proprium), zakonodajalec pa je poleg staršev, skrbnikov in rejnikov obseg možnih storilcev razširil tudi na drugo osebo. Druga oseba pa je tista, ki ima enake oziroma podobne dolžnosti do mladoletne osebe, kot jih imajo starši, skrbnik in rejnik. Tako so lahko storilci kaznivega dejanja po 192. členu KZ-1 tudi otrokovi stari starši.
oprostitev plačila sodne takse pravne osebe - dopolnitev nepopolnega predloga - soglasje stranke za pridobitev podatkov, ki so davčna tajnost
Če je dala tožena stranka pooblastilo za pridobitev podatkov, ki se obravnavajo kot davčna tajnost, sodišče prve stopnje s tem ni moglo pridobiti podatkov o stanju in prilivih v zadnjih treh mesecih pri organizacijah za plačilni promet, sploh pa ne pri tujih organizacijah za plačilni promet.
ZGD-1 člen 318, 318/1, 318/2, 318/6, 319, 320, 320/6, 321, 321/1, 321/2, 321/3. ZFPPIPP člen 132.
imenovanje posebnega revizorja - posebni revizor - stroški posebne revizije - predujem za stroške - nagrada posebnega revizorja - začetek postopka prisilne poravnave
Sodišče s sklepom o imenovanju posebnega revizorja še ne odloča o končnih stroških, potrebnih za posebno revizijo, saj praviloma tudi posebni revizor, ki mora delo opraviti, še ni seznanjen s celotnim obsegom svoje storitve. Gre le za oceno stroškov.
Začetek postopka prisilne poravnave nad nasprotnim udeležencem na plačilo, ki je predmet izpodbijanega sklepa nima vpliva, saj ne gre za terjatev posebnega revizorja do nasprotnega udeleženca, niti za poslovno terjatev, ki bi nastala s poslovanjem (ali v zvezi s poslovanjem) nasprotnega udeleženca, temveč gre za terjatev sodišča do nasprotnega udeleženca za založitev predujma v sodnem postopku, na katerega začetek prisilne poravnave nima vpliva, saj gre za založitev stroškov, ki so nastali zaradi sodnega postopka.
Sodišče je v nepravdnem postopku pooblaščeno le za imenovanje posebnega revizorja, ne pa tudi za presojo vsebine njegovega poročila, saj sodišče postopka revidiranja ne vodi. Če bi sledili pritožbenemu stališču, da je zaradi plačila sodišče dolžno v celoti in podrobno preveriti opravljeno delo posebnega revizorja, bi to pravzaprav pomenilo, da bi se s tem doseglo prav tisto, čemur ta postopek ni namenjen in za kar sodišče nima pooblastil. Posebni revizor je tako upravičen do plačila, če svoje delo opravi v skladu s sklepom o njegovem imenovanju, v katerem mu je bil določen okvir njegovega dela.
Revizijsko poročilo posebnega revizorja zagotavlja le informacijsko podlago delničarjem, ki jo ti potrebujejo pri izvrševanju svojih korporacijskih upravičenj in je funkcionalno namenjeno ugotavljanju dejstev in drugih okoliščin, na katera bi bilo mogoče opreti morebitne družbine odškodninske zahtevke.
soglasje volj o bistvenih sestavinah pogodbe - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe na podlagi zakona - pravica do vrnitve danega - denarno nadomestilo - dokazna ocena - zmotna uporaba materialnega prava
Ker narava tistega, kar je bilo izpolnjeno, torej izdelava digitalnega kromalina kot izvirnika fizičnega kromalina, očitno in na prvi pogled nasprotuje vrnitvi, je pritožbeno sodišče pritrdilo tožeči stranki, da ji mora tožena stranka plačati vsaj 4.100,00 EUR, in sicer kot ustrezno denarno nadomestilo. Ker tožena stranka višini terjatve v tem delu pred sodiščem prve stopnje ni izrecno nasprotovala, je pritožbeno sodišče glede na dejansko stanje, ki ga je ugotovilo sodišče prve stopnje, v izpodbijanem delu pritožbi ugodilo in v tem delu sodbo na seji spremenilo tako, da je na podlagi določbe drugega odstavka 111. člena OZ tožbenemu zahtevku za 4.100,00 EUR ugodilo.
URS člen 25, 158.. ZPIZ-2 člen 6, 15, 22, 22/2, 108, 108/3, 111, 111/1, 111/2.
invalidska pokojnina - datum izplačevanja invalidske pokojnine
Potrebno je ločiti med pridobitvijo pravice na podlagi invalidnosti in njenim izplačevanjem ob dejanski realizaciji. Čeprav se po 3. odstavku 108. člena ZPIZ-2 pravice na podlagi invalidnosti (kar ne velja le za pravico do invalidske pokojnine, temveč tudi za pravice na podlagi preostale delazmožnosti) pridobijo z dnem nastanka invalidnosti, to samo po sebi ne pomeni, da se denarna dajatev, npr. invalidska pokojnina (začasno nadomestilo, nadomestilo za invalidnost ali delno nadomestilo) s tem dnem tudi izplačuje. Izplačevanje invalidske pokojnine je brez slehernega dvoma pogojeno s prenehanjem obveznega zavarovanja. Vsakršna drugačna razlaga in uporaba 111. člena ZPIZ-2 bi bila v nasprotju z veljavno sistemsko ureditvijo obveznega pokojninskega in invalidskega zavarovanja.
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSC00072334
OZ člen 9, 197, 239. SZ-1 člen 25, 49, 50, 53.
razmerja med etažnimi lastniki - upravnik - večstanovanjska stavba - stroški upravljanja - stroški obratovanja - stroški vzdrževanja - rezervni sklad - ključ delitve stroškov - način obračunavanja stroškov - spor majhne vrednosti
Tožeča stranka je bila kot upravnik večstanovanjske stavbe določena na podlagi Pogodbe, ki je bila podpisana med tožečo stranko kot upravnikom in etažnimi lastniki, ki imajo skupaj 55,4464 % solastniški delež.
Sklenjena Pogodba učinkuje tudi proti etažnim lastnikom, ki so glasovali proti imenovanju pooblaščencev za sklenitev in proti vsem pravnim naslednikom etažnih lastnikov.
Tožeča stranka je izkazala, da med njo in toženko obstaja veljavno pravno razmerje, na podlagi katerega utemeljeno zahteva izpolnitev obveznosti, ki iz njega izhajajo.
Tožeča stranka je izkazala materialno pravno upravičenje tudi glede zahtevka za plačilo sredstev rezervnega sklada, saj so etažni lastniki s Pogodbo (4. člen) izrecno prenesli na upravnika (tožeča stranka) svoje materialno pravno upravičenje terjati plačilo sredstev v rezervni sklad od morebitnega neplačnika, torej pravico, da upravnik v svojem imenu za etažne lastnike zahteva plačilo terjatve v ustreznem sodnem postopku izterjave.
zahteva za izločitev izvedenca - pravočasnost zahteve - cena - plačilo dobavljene toplotne energije
Toženka bi izločitev morala in mogla zahtevati že ob samem ogledu oziroma, ker na ogledu, ki ga je opravil izvedenec v prisotnosti strank, pooblaščencev in spornih prič, ki sta podajali pojasnila ter omogočili simulacijo delovanja sistema, sodišče prve stopnje ni prisostvovalo, najkasneje nemudoma po ogledu, ne pa šele ob podajanju pripomb na že izdelano pisno ekspertizo. Določba drugega odstavka 247. člena ZPP je jasna, in sicer določa subjektivni rok za podajo zahteve za izločitev izvedenca, ki je takoj, ko je stranka izvedela za razlog izločitve, in najpozneje do začetka podajanja mnenja (objektivni rok). Predmetno določbo je treba razlagati skladno z 11. členom ZPP (z načelom procesne ekonomičnosti), ki od vseh udeležencev postopka terja prizadevanje k opravi postopka brez zavlačevanj in s čim manjšimi stroški. Ravnanje stranke, ki že predhodno ve za razlog za izločitev izvedenca, a ga ne uveljavlja, ampak počaka na prejem (zanjo neugodne) pisne ekspertize in nato ob njeni siceršnji kritiki zahteva še izločitev izvedenca, kaže tudi na nezadovoljstvo z delom izvedenca, kar ni utemeljen izločitveni razlog. Vsekakor gre za prepozno uveljavljanje zahteve za izločitev, saj mora stranka vse do začetka dokazovanja z izvedencem takšno zahtevo podati takoj, ko je izvedela za razlog izločitve.
Skladno s prvim odstavkom 247. člena ZPP je celo izrecno omenjena situacija, da je kot izvedenec lahko angažirana tudi priča, ki je bila že zaslišana. Gre za priči, ki sta predstavnika dobaviteljev spornih merilnika in krmilnika (op. tožnica v odgovoru na pritožbo izpostavlja, da je priči pripeljala, ker njen zakoniti zastopnik ni kompetenten za podajanje tehničnih informacij o merilniku in krmilniku), pri čemer je nekakšno pritožbeno zavzemanje, da naj bi bil posledično, ker gre za priči predlagani s strani tožnice, ki sta izpovedali tožnici v korist, in ker gre za poslovne partnerje tožnice (dobavitelje), že podan nekakšen dvom v nepristranost izvedenca, neutemeljeno. Dvom ne izhaja iz tega, da očitno tožnica (op. izvedenec je namreč kontaktiral obe pravdni stranki in izdal omenjeno vabilo, prisotnost spornih prič pa je zagotovila tožnica) toženke ni obvestila, da bo navedeni osebi pripeljala na ogled. In ne iz tega, da se angažirani izvedenec izrecno sklicuje na njuno pomoč, pojasnila in izjave na ogledu ter da sodišče prve stopnje predmetno povzema v sodbo. Po ZPP ni nobenih ovir, da ne bi sam izvedenec angažiral morebitnih pomočnikov, ki bi mu pomagali pri izvedbi ogleda, in tudi ne, da takšnih pomočnikov, ki ji pomagajo sodelovati pri ogledu, ne bi angažirala sama pravdna stranka. Da je izvedenec pomočnik sodišča in da mora biti strokoven ter nepristranski ni sporno, vendar iz spisa ne izhaja, da naj bi bil omenjeni izvedenec kakorkoli nestrokoven in pristranski.
V tej pravdi se vtožuje plačilo porabljene toplotne energije pod pogoji, s katerimi je bila toženka seznanjena, in toženka ne more biti prosta svoje obveznosti že iz razloga, ker je tožnica koncesionar in strokovnjak na svojem področju, toženka pa „dejansko“ potrošnik, popoln nestrokovnjak in laik.
sklep o poplačilu - vrstni red zastavnih pravic - priglasitev terjatve v izvršilnem postopku - vsebina prijave terjatve - materialno procesno vodstvo v izvršilnem postopku
Četudi je sodišče prve stopnje na podlagi podatkov, vpisanih v zemljiško knjigo, ugotovilo, da je pritožnik pridobil hipoteko s prvim vrstnim redom, s katero je bila zavarovana njegova posojilna terjatev do dolžnikov na podlagi sporazuma o vknjižbi hipoteke z dne 15. 2. 1999, glede na to, da pritožnik kot zastavni upnik niti v vlogi z dne 19. 5. 2021 niti pozneje na razdelitvenem naroku (ki se ga, čeprav je bil nanj pravilno vabljen, ni udeležil) ni priglasil terjatve, ki je bila zavarovana s to hipoteko, in tudi ni niti navedel niti s predložitvijo kakršnihkoli listin (npr. sporazuma o vknjižbi hipoteke za zavarovanje kredita z dne 15. 2. 1999, kreditne pogodbe, s katero je bil odobren zavarovani kredit) izkazal, da je s to hipoteko dejansko zavarovana terjatev, o kateri je bilo pozneje odločeno s sklepom I 00/01232 (tudi iz podatkov zemljiške knjige pa ni razvidno, da bi se sporazum o vknjižbi hipoteke nanašal na priglašeno terjatev iz naslova kredita z oznako 20.020.467), izvršilno sodišče ni imelo podlage, da bi priglašeno terjatev pritožnika poplačalo v vrstnem redu hipoteke, vknjižene na podlagi sporazuma z dne 15. 2. 1999, in torej pred poplačilom terjatve D., d. d., ki je imela hipoteko za zavarovanje svoje terjatve vknjiženo z učinkom od 10. 8. 2005.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - odmera pravične denarne odškodnine - uspeh v pravdi
Tožnica je v obravnavanem škodnem dogodku utrpela topo poškodbo desne roke, imela je poškodovan mezinec desnice, očitno pa je dobila tudi udarec v 5. dlančnico desnice. Odmerjena denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo v skupnem znesku 1.850,00 EUR tako, upoštevajoč razmere v času izdaje sodbe sodišča prve stopnje, predstavlja skoraj 1,5 povprečne mesečne neto plače, kar pa je povsem primerljivo z odškodninami za podobne škode, hkrati pa upošteva vse individualne značilnosti nepremoženjske škode tožnice.
Sodišče prve stopnje je zmotno uporabilo materialno pravo, t.j. določilo 2. odstavka 154. člena ZPP in uspeh pravdnih strank v postopku nepravilno določilo, ker ni upoštevalo, da je bil v predmetni zadevi sporen tako temelj kot tudi višina tožbenega zahtevka, zaradi česar bi moralo uspeh določiti ločeno glede na uspeh po temelju in po višini ter upoštevati tako izračunani skupni (povprečni) uspeh. Uspeh v pravdi se praviloma sicer res določa le glede na vrednotenje uspeha „po višini“. Sodna praksa, ki je glede tega vprašanja zelo neenotna, pa izjemoma dopušča tudi vrednotenje uspeha ločeno po temelju in višini, pri čemer je končno ovrednotenje uspeha rezultat aritmetične sredine med obema ugotovljenima deležema uspeha. Takšna metoda je sprejemljiva predvsem v odškodninskih sporih, ko je tožbeni zahtevek tožeče stranke sporen tako po temelju kot po višini in ko mora stranka veliko napora vložiti v dokazovanje temelja zahtevka, kar povzroči nastanek znatnih pravdnih stroškov. Po presoji pritožbenega sodišča gre za takšen primer tudi v tej konkretni pravdi, v kateri je bil sporen tudi temelj tožbenega zahtevka, saj se je večina dokaznega postopka izvajala prav zaradi ugotavljanja temelja zahtevka, zaradi katerega je ta postopek od povprečnega dokaznega postopka v drugih zadevah bistveno odstopal tako po trajanju (številu opravljenih narokov) kot tudi po stroškovni plati, povzročil pa je tudi znatne stroške v primerjavi s tistimi, ki so nastali v nadaljevanju postopka v zvezi s samo višino tožbenega zahtevka.
motenje posesti - sodno varstvo posesti - ugotovitveni del zahtevka - možnost vzpostavitve prejšnjega stanja - prepoved bodočih motilnih dejanj - posestnik - odločanje po stanju ob zaključku glavne obravnave - ugotovitveni del izreka v posestnem sporu
Teorija in sodna praksa sta enotni, da ugotovitveni zahtevek v tožbi zaradi motenja posesti ni potreben in ne ustreza bistvu sodnega varstva v posesornih sporih. V tožbi zaradi motenja posesti zadošča oziroma je potreben samo dajatveni zahtevek. Dajatveni del zahtevka pa predstavlja tako vzpostavitev prejšnjega posestnega stanja (restitucijski zahtevek), kot tudi prepoved bodočih motilnih dejanj (prepovedni zahtevek). Tožnik lahko uveljavlja restitucijski in prepovedni zahtevek hkrati ali samo enega od njiju.
Med pravdnima strankama je nesporno, da je toženec kot prodajalec z družbo A. d.o.o. kot kupcem dne 21. 10. 2020 sklenil pogodbo o prodaji predmetne nepremičnine, da je v času odločanja o utemeljenosti tožbenega zahtevka v obravnavani zadevi ta gospodarska družba vknjižena kot lastnica obravnavane nepremičnine, da je torej toženec med pravdo nepremičnino, ki je njen predmet, odtujil tretji osebi. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa je ob pravilni uporabi materialnega prava, t.j. določila 34. člena SPZ, ki določa, da z odločbo o zahtevku za varstvo pred motenjem posesti odredi sodišče prepoved nadaljnjega motenja posesti oziroma odredi vrnitev odvzete posesti ter druge ukrepe, potrebne za varstvo pred nadaljnjim motenjem, povsem pravilen tudi zaključek sodišča prve stopnje, da tožencu, ki ni več lastnik obravnavane nepremičnine, ni mogoče odrediti vrnitve v prejšnje stanje, saj mu ni mogoče odrediti posegov v tujo stvar in omogočanje nadaljnje uporabe nepremičnine, ki v času odločanja ni več v njegovi lasti, posledično je zato pravilna tudi odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi vseh tožbenih zahtevkov (razen ugotovitvenega, ki ga je, kot je bilo predhodno obrazloženo, sodišče prve stopnje zavrglo), tudi prepovednega, ki je vsebinsko povezan z restitucijskim zahtevkom in namen katerega je omogočanje nemotene nadaljnje uporabe obravnavane nepremičnine.
Po pravnomočnosti lahko stranka predlaga obnovo postopka, med drugim, če se je postopka udeleževal kot tožnik ali toženec nekdo, ki ne more biti pravdna stranka, ali če stranke, ki je pravna oseba, ni zastopal tisti, ki jo je po zakonu upravičen zastopati, ali če pravdno nesposobne stranke ni zastopal zakoniti zastopnik ali če zakoniti zastopnik ni imel potrebnega dovoljenja za pravdo ali za posamezna pravdna dejanja, ali če stranke ni zastopal pooblaščenec v skladu s tem zakonom ali če pooblaščenec stranke ni imel pooblastila, razen če je bila pravda oziroma so bila posamezna pravdna dejanja pozneje odobrena, (4. točka 394. člena ZPP), pri čemer je predlog za obnovo postopka tudi v tem primeru vezan na tridesetdnevni subjektivni zakonski rok (3. točka prvega odstavka 396. člen ZPP), ki ga ni mogoče podaljšati.
ZPP člen 105, 105/1, 105/4, 108. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 49. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 15.
nagrada in stroški sodnega izvedenca - nagrada za pisno izdelano mnenje - dopolnitev izvedenskega mnenja - nagrada za študij spisa - strokovna literatura v tujem jeziku - tehnična dokumentacija - povečanje nagrade - materialni stroški izvedenca - stroškovnik - (ne)popolna vloga - poprava ali dopolnitev vloge
Prvostopenjsko sodišče ni ravnalo pravilno, s tem ko je v izpodbijanem sklepu navedlo, da izvedenec v stroškovniku tuje literature ni konkretiziral, nastanka materialnih stroškov pa ni izkazal, kljub temu da izvedenca pred tem ni pozvalo k dodatni obrazložitvi postavk v stroškovniku. V skladu s prvim odstavkom 105. člena ZPP je tudi stroškovnik vloga, ki mora vsebovati dejstva, na katera se opira in dokaze (četrti odstavek 105. člena ZPP). Če je vloga nerazumljiva ali ne vsebuje vsega, kar je treba, da bi se lahko obravnavala, zahteva sodišče od vložnika, da vlogo v določenem roku popravi ali dopolni (108. člen ZPP).
Zgolj prebiranje pripravljalnih vlog in pripadajočih prilog, s katerimi stranke zahtevajo dodatna pojasnila in odgovore, ne more predstavljati opravila, ki bi bilo še posebej ovrednoteno. Namen nagrade za študij spisa je namreč, da se izvedenec seznani s stanjem zadeve, v danem primeru pa za to ne gre.