Delodajalec v postopku izredne (ali redne) odpovedi pogodbe o zaposlitvi ni dolžan delavca poučiti o pravicah, ki jih ima osumljenec oziroma obdolženec v kazenskem postopku. Te dolžnosti nima tudi v primerih, ko gre za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki ima lahko znake kaznivega dejanja. Za postopek in sestavo listin v okviru odpovedi pogodb o zaposlitvi veljajo pravila delovnopravne zakonodaje.
ZPP člen 254.. ZDR-1 člen 13, 13/1, 49, 49/1, 49/3, 50, 116.. OZ člen 20.. ZPIZ-1 člen 101, 101/5.
prenehanje pogodbe o zaposlitvi s sporazumom - izvedensko mnenje
Tožnikova (spremenjena) odločitev za podpis pogodbe o zaposlitvi je bila odraz njegove prave in resnične volje, ne glede na to, da si je tožnik kasneje premislil ter sprejeto odločitev štel za slabo oz. neustrezno. Glede na izpovedi prič, ki so bile prisotne na sestanku, ter pisno in ustno mnenje izvedencev, pritožbeno sodišče ne dvomi v pravilnost dokazne ocene sodišča prve stopnje, da tožnik v tem sporu, kljub njegovi drugačni izpovedi, ni dokazal nerazsodnosti in napak volje pri sklepanju nove pogodbe o zaposlitvi.
izdaja zamudne sodbe - pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - pravilna vročitev tožbe - pasivnost tožene stranke - domneva o resničnosti v tožbi zatrjevanih dejstev - pravna podlaga tožbenega zahtevka - podjemna pogodba (pogodba o delu) - sklepčnost tožbe
Zamudna sodba sankcionira toženčevo pasivnost, če na tožbo ne odgovori v zakonsko določenem roku. Sodišče resničnosti trditev tožeče stranke o pravno relevantnih dejstvih ne preizkuša, saj sodba temelji na neovrgljivi domnevi, da toženec s svojo pasivnostjo priznava dejanske navedbe, na katere tožeča stranka opira svoj tožbeni zahtevek.
Tožnica je zadostila trditvenemu bremenu glede obstoja stvarnih napak in pravočasnosti grajanja, toženec pa je s svojo pasivnostjo povzročil, da je nastopila fikcija, na podlagi katere se vse tožničine trditve štejejo za resnične.
igralec - transformacija pogodbe o zaposlitvi za določen čas v pogodbo o zaposlitvi za nedoločen čas - sodna razveza - reintegracija delavca
Tožena stranka je, namesto da bi obdržala tožnika in zanj zagotovila delo, zaposlila nove igralce, ki sedaj pokrivajo tudi tožnikovo delo, in angažirala gostujoče igralce, zato je sodišče prve stopnje zavzelo pravilno stališče, da bo morala tožena stranka prilagoditi program njenega dela tako, da bo vanj že v tej ali pa v novi sezoni vključila še tožnika in mu tako zagotovila delo.
Tožnik je imel s sodelavci dobre odnose, prav tako tožena stranka ni zatrjevala, da bi v njegovo delo izgubila zaupanje. Na strani tožnika torej ni okoliščin, ki bi onemogočale nadaljevanje delovnega razmerja (pri čemer je sodišče prve stopnje tudi ugotovilo, da je tožnik sicer poizkušal najti zaposlitev, vendar je bil pri tem neuspešen, ter da si želi vrnitve k toženi stranki), zato je utemeljeno ugodilo reintegracijskemu in reparacijskemu zahtevku.
pridobitev lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin - predmet lastninjenja - stanovanje - lastninjenje in privatizacija stanovanj - pravica uporabe - uporaba predpisa - subsidiarna uporaba zlndl - družbena lastnina
Ker je predmet lastninjenja stanovanje, je predpis, na podlagi katerega se je stanovanje olastninilo, Stanovanjski zakon iz leta 1991 in ne ZLNDL, ki je bil sprejet leta 1997, torej kasneje. ZLNDL je splošen predpis, po katerem naj bi se opravilo lastninjenje le v tistih primerih, ko se predmet ni lastninil po drugem (matičnem) predpisu. ZLNDL je bil v razmerju do drugih predpisov zgolj subsidiarno uporaben.
Bistveno za odločitev v tej zadevi je, kdo je imel (ne glede na formalni vpis v zemljiški knjigi) ob uveljavitvi SZ pravico uporabe na spornem stanovanju.
Stanovanja po letu 1991 niso bila več "stvar v družbeni lastnini".
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00018037
KZ-1 člen 196, 196/2. ZPIZ-1 člen 39, 39/4.
kršitev temeljnih pravic delavcev - zakonski znaki kaznivega dejanja - plačilo prispevkov iz delovnega razmerja - pravice iz socialnega varstva - izguba pravice - plačilna nezmožnost
Če delodajalec delavcu omeji pravico do bruto plače na način, da zanj ne plača predpisanih prispevkov za socialno varnost, je socialna varnost že ogrožena ter tako vanjo poseženo.
Če delodajalec ne obračuna in plača prispevkov delavcev, se to neposredno izraža pri kasnejšem izplačilu starostne pokojnine, saj delavec izgubi pravico, da bi se mu obdobje, ko prispevki niso bili plačani, upoštevalo pri izračunu pokojninske osnove (četrti odstavek 39. člena ZPIZ-1).
Z izpustitvijo dokazne ocene izvedenih dokazov, je prvostopno sodišče kršilo določbo sedmega odstavka 364. člena ZKP, ki določa, da mora sodišče popolnoma in določno navesti, katera dejstva šteje za dokazana in nedokazana in iz katerih razlogov, pri čemer mora sodišče obrazložiti vsa odločilna dejstva, na katerih temelji izrek sodbe in navesti presojo vsakega dokaza posebej.
prekinitev postopka - predhodno vprašanje - sodno varstvo pred vznemirjanjem lastninske pravice - lastništvo nepremičnin - predmet odločanja v postopku delitve solastnine - ni predhodno vprašanje
Odločitev nepravdnega sodišča ne predstavlja predhodnega vprašanja za odločitev o negatorni tožbi, ki se obravnava v tej zadevi. Tožnica je zemljiškoknjižna solastnica zemljišča, na katerem je toženka poleg stanovanjske hiše postavila še druge, za tožnico sporne objekte. O izključni lastninski pravici pravdnih strank na obeh parcelah, ki sta predmet delitve v nepravdnem postopku, bo šele odločeno v tem postopku.
Zakon o dedovanju člen 128, 128/1, 142a, 142b, 219. ZFPPIPP člen 415, 417, 417b, 417b/1, 417b/1-1, 418, 418/3, 418/3-1.
stečaj zapuščine brez dedičev - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - premoženje zapustnika ob smrti - stečajna masa
Omejitev iz 128. člena ZD velja samo za omejitev dedovanja in se ne uporablja za omejitev stečajne mase v stečaju zapuščine brez dedičev, ko do dedovanja sploh ne pride.
V primeru postopka stečaja zapuščine brez dedičev se vse zapustnikovo premoženje prenese v stečajno maso in se tudi o poplačilu zahtevka na podlagi 128. člena ZD odloči v postopku stečaja zapuščine.
ZDSS-1 člen 70, 70/1, 70/1-1.. ZIZ člen 9, 267, 270, 270/1, 270/2.. ZPIZ-1 člen 397.. URS člen 156.
verjetno izkazana terjatev - začasna odredba - invalidnost
Sodišče prve stopnje pravilno zaključuje, da je v obravnavani zadevi terjatev verjetno izkazana. V sporu o glavni stvari zaradi presoje zakonitosti upravnih odločb o odmerjeni delni invalidski pokojnini je postopek po 156. členu Ustave RS prekinjen in vložena zahteva za ustavno sodno presojo 397. člena ZPIZ-1. Upoštevaje tudi odločitev Evropskega sodišča za človekove pravice v zadevi Kranjc proti Sloveniji je bilo ugotovljeno, da je med drugim kršena tožnikova pravica do prejemkov iz socialnega zavarovanja na način, ki je povzročil oslabitev bistva njegovih pravic.
URS člen 69.. OZ člen 198.. ODZ paragraf 974, 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479, 1493.. SPZ člen 44, 45, 99, 217, 217/2, 266, 266/1.. ZTLR člen 30, 30/2, 54, 54/1.
priposestvovanje stvarne služnosti - exceptio illegalis - javna cesta na zasebnem zemljišču - nedopusten poseg v lastninsko pravico - prekarij - vznemirjanje lastninske pravice
Tako prekarij kot osebne služnosti pa prenehajo s smrtjo te osebe, torej upravičenca. Prvostopno sodišče je pravilno, izhajajoč iz pravnega instituta exceptio illegalis (če predpis ni v skladu z ustavo ali zakonom, ga sodišče ne uporabi) presodilo, da so Odloki občine Radlje ob Dravi - MUV št. 1/73, Odlok Občine Radlje ob Dravi iz leta 1998 in Odlok iste občine objavljen v MUV št. 16/16 v delu, ko navedeni del poti opredeljuje kot javno cesto, protiustavni in nezakoniti, ker na nedopusten način posegajo v lastninsko pravico.
DENACIONALIZACIJA - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
VSL00018923
ZDen člen 72, 72/2. SZ člen 125. ZPP člen 7.
denacionalizacija - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe premoženja - odškodnina zaradi nemožnosti uporabe podržavljenega premoženja - nadomestilo za izgubo koristi z uporabo nepremičnine - nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnine - višina nadomestila - neprofitna najemnina - trditveno in dokazno breme
Pritožnica nima prav, ko meni, da za prisojo nadomestila za izgubljeno korist, višjega od neprofitne najemnine, „zadošča že sama hipotetična možnost drugačne ureditve razmerij za stanovanjske enote na strani pritožnice“, ki da „ne bi bila primorana postopati enako kot tožena stranka“. Upravičenec, ki zahteva nadomestilo zaradi nemožnosti uporabe nepremičnin, mora namreč zatrditi in dokazati, kako (konkretno) bi nepremičnine, če bi jih dobil v upravljanje prej, dejansko ekonomsko izkoriščal.
Ne gre za zdravniško napako. Oba izvedenca sta tožnico osebno pregledala in preučila vso relevantno zdravstveno dokumentacijo. Na tej podlagi sta podala jasno strokovno oceno, da je bil sporni poseg opravljen v skladu s pravili zdravniške stroke in veljavne medicinske doktrine, tožničine bolečine in nelagodnosti pa niso posledica sporne operacije. Tožničine urološko-ginekološke težave so posledica tenzije trakov prolenske mrežice, do česar je prišlo v pooperativnem obdobju zaradi neugodnega procesa celjenja in brazgotinjenja. Slednje pa je odvisno od splošnih genetskih značilnosti vsakega posameznika, lokalnih značilnosti tkiva in pridruženih zapletov.
Za odločitev v konkretnem primeru je ključno, ali je tožena stranka, ki je prevozniku oddala blago za prevoz, kot prodajalec tudi pošiljatelj v smislu petega odstavka 110.a člena ZPCP-2 in kot taka solidarno odgovorna za plačilo voznine.
OZ ne razlikuje med osebo, ki je sklenila prevozno pogodbo s prevoznikom, in osebo, ki prevozniku preda blago za prevoz, temveč šteje, da gre za isto osebo.
Ne glede na to, ali kupec prevozno pogodbo sklene sam ali preko posrednika, je ključno, da v nobenem od navedenih primerov prodajalec, ki blago preda prevozniku, ni v nobeni obligacijsko pravni zvezi z razmerjem iz prevozne pogodbe in po vsej verjetnosti tudi ni seznanjen z notranjim razmerjem med kupcem in prevoznikom.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14. ZZZDR člen 51, 51/2, 59.
pritožba zoper sodbo - vsebina pritožbe - ugotovitev skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - delež na skupnem premoženju zakoncev - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odprava nasprotij med izrekom in obrazložitvijo - poprava - delna razveljavitev sodbe - obrazložitev razlogov - izdaja nove odločbe
V obravnavani zadevi je sodišče prve stopnje zavrnilo zahtevka obeh pravdnih strank za ugotovitev deležev na skupnem premoženju, čeprav iz obrazložitve sodbe izhaja, da naj bi sodišče ugodilo tožbenemu zahtevku za ugotovitev, da znaša delež vsake od pravdnih strank na njunem skupnem premoženju 1/2, zato se izpodbijane sodbe v tem obsegu ne da preizkusiti, ker izrek sodbe nasprotuje njegovim razlogom, kar predstavlja kršitev iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
Ugotovljene procesne kršitve glede na njeno naravo pritožbeno sodišče ne more samo odpraviti.
Delna razveljavitev izpodbijane sodbe in vrnitev zadeve v tem obsegu v ponovno sojenje pred sodišče prve stopnje ne bo povzročila kršitve pravice strank do sojenja brez nepotrebnega odlašanja in bo s tem hkrati zagotovljena učinkovita in popolna pravica stranke do pritožbe.
Za nedobrovernega posestnika velja tisti, kdor ve ali bi moral vedeti, da ni upravičen imeti stvar v posesti, jo uporabljati ali uživati, ki torej uporablja določeno stvar brez pravne podlage.
Ker tožnica po izteku obdobja za prenos, tj. po 31. 12. 2015 nima več pravice do izrabe letnega dopusta za leto 2014, se pritožbeno sodišče strinja z odločitvijo sodišča prve stopnje, ki je zavrnilo primarni tožbeni zahtevek, s katerim je tožnica zahtevala, da ji tožena stranka omogoči izrabo letnega dopusta.
Pravica do plačanega letnega dopusta ne more ugasniti, če tožnica dejansko ni imela možnosti te pravice izrabiti.
Pri plačanem letnem dopustu gre za obveznost delodajalca, ki je po svoji naravi pogodbena oziroma njej enaka obveznost. Tožena stranka ni izpolnila svoje obveznosti oziroma ni storila vsega, da bi tožnici zagotovila izrabo letnega dopusta po vrnitvi z bolniške odsotnosti. Na podlagi drugega odstavka 239. člena OZ je upnik, če dolžnik ne izpolni obveznosti ali zamudi z njeno izpolnitvijo, upravičen zahtevati tudi povrnitev škode, ki mu je zaradi tega nastala. Ker je tožena stranka ob izteku obdobja za prenos črtala neizrabljeni letni dopust za leto 2014, je tožnici odškodninsko odgovorna na podlagi drugega odstavka 179. člena ZDR-1. Navedeno pomeni, da je tožnica zaradi kršitve pravice do plačanega letnega dopusta upravičena do plačila odškodnine za premoženjsko škodo, kot jo zahteva v predmetni zadevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - ZEMLJIŠKI KATASTER
VSL00018833
ZVEtL-1 člen 3, 12, 12/2, 13, 13/1, 13/2, 13/4, 13/5, 13/6. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8. ZNP člen 37. ZEN člen 8, 8/2, 26, 26/2, 45, 45/4, 62, 62/3.
vzpostavitev etažne lastnine - evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - primernost - pravica do izjave - vročitev elaboratov
Dejstvo, da strokovno podlago (katere primernost sodišče presoja ob izdaji sklepa iz šestega odstavka 13. člena ZVEtL-1) predstavlja elaborat, daje udeležencem postopka pravico, da se o izdelanem elaboratu v teku postopka izjavijo.