Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - organizacijski razlog
Tožnica v pritožbi neutemeljeno navaja, da je bila reorganizacija dela pri toženi stranki v oddelku nabave in logistike zgolj navidezna. Sodišče prve stopnje je pravilno poudarilo, da ima delodajalec, ki organizira delovni proces, pravico spremeniti organizacijo dela in tudi ukiniti ali preoblikovati posamezna delovna mesta, pri čemer gre za poslovno odločitev, v katere smotrnost in smiselnost se sodišče ne more spuščati. V okviru spora za presojo zakonitosti odpovedi pa mora sodišče preveriti, ali niso spremembe v organizaciji družbe morda le navidezne. Tožena stranka je dokazala, da ukinitev delovnega mesta vodje nabavne službe ni bila navidezna in da druga delavka na novo ustanovljenem delovnem mestu ne opravlja enakih nalog, kot jih je opravljala tožnica.
ugotovitev pripadajočega zemljišča - gradbena dokumentacija - lokacijska dokumentacija - gradbena parcela - funkcionalno zemljišče k stavbi - obseg pripadajočega zemljišča - pravna podlaga za odločitev - družbena lastnina - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - pridobitev lastninske pravice
Predlagatelj ni zatrjeval, da bi gradil na zemljišču, na katerem je v času gradnje že obstajala zasebna lastnina; ni trdil, da bi gradil na tujem zemljišču ki je bilo v lasti druge osebe. Pogojev za obravnavanje pridobitve predlagane parcele na osnovi določil ZTLR o pridobitvi lastninske pravice z gradnjo na tujem svetu zato ni. Ta pravila namreč urejajo samo pridobitev lastninske pravice, ne pa tudi pravice uporabe na zemljišču v družbeni lastnini. Investitor zato na na njihovi podlagi ni mogel pridobiti pravice uporabe.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - seznam hudih bolezni
Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo so opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik). Po 1. odstavku 6. člena Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej gre tudi za otroke iz 6. člena Pravilnika. Skladno z 2. odstavkom 6. člena Pravilnika je Seznam hudih bolezni sestavni del Pravilnika. Po 21. točki Seznama gre za rak - za dobo še 3 let po končanem zdravljenju.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča so starši za otroka z določeno boleznijo iz seznama hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku. Prav takšno stanje je podano v obravnavani zadevi. Zdravniški komisiji prve in druge stopnje sta namreč že v predsodnem upravnem postopku podali skladno mnenje, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21 Seznama hudih bolezni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da gre za otroka z določeno boleznijo iz Seznama hudih bolezni, kot je določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku.
povrnitev škode - nesreča pri delu - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - delo na terenu - nadzor državne meje - nočno delo - gibanje po terenu
Poleg objektivnih meril (neosvetljen) jarek globine en meter, neosvetljen s travo pokrit kamen in dolžnost tožnika, da pregleduje v širini cca 1 kilometer državno mejo ponoči in to v čepe položaju so podana tudi subjektivna merila nevarne dejavnosti (hoja čepe ponoči), kar nudi zadostno podlago zato, da gre za posebne okoliščine, ki pripeljejo do objektivne odgovornosti za nevarno dejavnost delodajalca tožnika, ki je policist. Pri tem ni odločilno, da je to delo delal šest let.
lastne delnice - prepoved finančne asistence - nični pravni posli
Namen 248. člena ZGD-1 ni omejen na varovanje pred obidom (zlasti tretji odstavek), ampak vsebuje neodvisno varovanje kapitala ali premoženja, kar se kaže v tem, da prvi odstavek 248. člena ZGD-1 učinkuje neodvisno od tega, če bi družba smela sama pridobiti delnice po 247. členu ZGD-1. Določba je kogentna, kar ustreza njenemu značaju zaščite kapitala. Prepoved finančne asistence je v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 urejena brezpogojno. Po prevladujočem mnenju doktrine besedilo zakona ne omogoča nobene izjeme od prepovedi finančne asistence v primerih, ko bi smela družba neposredno pridobivati lastne delnice po 247. členu ZGD-1. Zato ne pride v poštev analogija z 247. členom ZGD-1. Posebej stroga prepoved v prvem odstavku 248. člena ZGD-1 je zaradi specifičnih nevarnosti finančne asistence, predvsem povečane netransparentnosti in s tem spremljajočega vpliva na družbo.
stvarne napake vozila - jamčevanje prodajalca za stvarne napake stvari - odstop kupca od pogodbe - vrnitev kupnine - obvestilo o stvarni napaki - klavzula videno - kupljeno - navidezna (simulirana) pogodba - informativni dokaz
Če stranka pristane na določilo videno-kupljeno, potem je jamčevanje za stvarne napake zoženo na dejanski stan, ko je napaka skrita, prodajalec pa je zanjo vedel, a jo je kupcu zamolčal.
Nesporno je bilo ugotovljeno, da je imelo vozilo v trenutku nakupa vozila s strani tožeče stranke, prevoženih najmanj 240.000 km. Gre torej za stvarno napako. Tožeča stranka je bila z njo seznanjena ob pregledu vozila v zvezi z okvaro motorja, v oktobru 2014. Nesporno o tej napaki toženca ni obvestila, zato je izgubila pravico sklicevati se na to napako (prvi odstavek 462. člena OZ), razen, če bi izkazala, da je bila prodajalcu (tožencu) ta napaka znana ali mu ni mogla ostati neznana (drugi odstavek 465. člena OZ) oziroma ob upoštevanju klavzule videno – kupljeno, le v primeru, da je toženec zanjo vedel, a jo je kupcu (tožeči stranki) zamolčal. Tega pa tožeči stranki s stopnjo prepričanja ni uspelo izkazati.
ZDR-1 člen 43, 137, 137/2, 138, 200.. ZPP člen 154, 154/1.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - nadomestilo plače - odločitev o pravdnih stroških - napotitev na čakanje na delo doma
Po določbi 43. člena ZDR-1 je bistvena obveznosti delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to lahko delavcu čakanje na delo odredi le v izjemnih primerih, delavcu pa ni mogoče odreči pravnega varstva v primeru, ko delodajalec ne izpolnjuje svoje temeljne obveznosti zagotavljanja dela, tudi če mu delodajalec izplačuje nadomestilo plače v polni višini.
Tudi če delodajalec delavcu ne izplačuje nižjega nadomestila plače od 100 %, in tako delavec finančno ni prikrajšan, lahko delavec uveljavlja sodno varstvo zoper kršitev obveznosti delodajalca, da mu ne zagotavlja dela, kakršno je bilo med njima dogovorjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno vsebinsko presojalo, ali je tožena stranka tožniku upravičeno odredila čakanje na delo, saj neupravičena odreditev čakanja na delo pomeni kršitev delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja.
Ni mogoče zakonito odreči delavcu opravljanja dela z odreditvijo opravljanja istega dela drugemu, novozaposlenemu delavcu.
V sodni praksi je uveljavljeno stališče, da tudi v primeru, ko tožnik tožbe ni umaknil takoj po izpolnitvi zahtevka, ni izgubil pravice do povrnitve stroškov za tožbo glede na njen uspeh, saj ti stroški niso bili povzročeni po njegovi krivdi, povrniti pa ji mora vse stroške, ki so ji nastali po izpolnitvi zahtevka, ker ni takoj umaknil tožbe.
Tudi sicer je pri presoji pravočasnosti umika tožbe po izpolnitvi zahtevka pomembno, da med izpolnitvijo zahtevka in umikom tožbe ni bilo opravljeno nobeno procesno dejanje in da nobeni stranki niso nastali kakršnikoli stroški, povezani s postopkom. V takšnih primerih je treba šteti, da je tožba umaknjena takoj po izpolnitvi, tudi če med samim izplačilom in umikom preteče nekaj mesecev. Takšno stališče je pritožbeno sodišče zavzelo v več istovrstnih podobnih zadevah.
Glede na vsebino 233. člena Pravil obveznega zdravstvenega zavarovanja je bistveno, da se mora delavec v času bolniškega staleža držati navodil zdravnika, da bo zdravljenje čim krajše in v skladu s predpisano terapijo in se vzdržati vseh ravnanj, ki bi lahko vplivala na podaljševanje zdravljenja oziroma poslabšanja zdravstvenega stanja in s tem njegovo delovno zmožnost. Odsotnost z dela zaradi bolezni pomeni, da delavec iz zdravstvenih razlogov ni sposoben opravljati dela. Zato je prepovedana vsaka aktivnost, ki ni izrecno odobrena. Že iz splošnega pravila izhaja, da mora biti doma.
Tožniku ni mogoče očitati kršitev navodil zdravnika, ker med odhodom od doma ni nosil opornice, saj je bila nošnja opornice le priporočljiva, celo svetovano pa mu je bilo tudi, naj jo po treh dneh prične snemati.
Nepravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da s tem, ko je tožnik obiskoval trgovine z nujnimi življenjskimi potrebščinami, pa tudi druge lokacije, to ni negativno vplivalo na izid njegovega zdravljenja. Poslabšanje zdravstvenega stanja ni poseben zakonski dejanski znak pri odpovednem razlogu po 8. alineji prvega odstavka 110. člena ZDR-1, temveč je bistveno samo (ne)spoštovanje navodil zdravnika. Tožniku je bilo sicer dovoljeno, da gre v trgovino po nujne življenjske potrebščine, pa še to le, če tega ne morejo opraviti drugi družinski člani. Niso pa mu bili dovoljeni drugi odhodi od doma (razen k zdravniku), kot npr. v fotokopirnico, vožnja in prenašanje pnevmatik v skladišče,... Navedeni tožnikovi opravki ne predstavljajo nujnih opravil.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019654
URS člen 29. ZKP člen 248.
dokazni predlog obrambe - odločitev o dokaznem predlogu - kršitev obsojenčeve pravice do obrambe na glavni obravnavi - soočenje
V ponovljenem postopku bo sodišče prve stopnje navedeno kršitev odpravilo tako, da bo dr. B. M. zaslišalo in ga soočilo z izvedenko A. D. ter s tem izpolnilo minimalno procesno jamstvo aktivne obrambe, presodilo pa bo tudi druge pritožbene navedbe, do katerih se pritožbeno sodišče, glede na ugotovljeno kršitev, ni opredelilo. Do pritožbene trditve, da interni obračun ni poslovna listina v smislu 235. člena KZ-1, se pritožbeno sodišče ni moglo opredeliti, dokler ne bo obdolžencu dana možnost, da se tudi z izvedbo predlaganega dokaza - zaslišanja dr. B. M., pridobi podlaga za presojo tega vprašanja.
pogodba o finančnem leasingu - neplačevanje obrokov leasinga - zamuda s plačilom obrokov - odstop od pogodbe - izjava o odstopu od pogodbe
Do prenosa lastništva stanovanja na toženo stranko bi prišlo le v primeru, če bi bili lizing obroki redno plačani, lizingojemalec pa bi se odločil za opcijo odkupa in zahteval, da se nanj prenese lastninska pravica na predmetu lizinga. V tem primeru tožena stranka lizing obrokov ni redno odplačevala, zato je tožeča stranka odstopila od pogodbe. V takem primeru do prenosa lastninske pravice na predmetu lizinga ne pride, ne glede na vtoževano plačilo.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODVETNIŠTVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017706
OZ člen 766. ZOdv člen 17, 17/3. Odvetniška tarifa (2015) člen 8.
pogodba o naročilu - odvetniške storitve - odvetniški stroški - nagrada odvetnika - odvetniška tarifa - dogovor o plačilu odvetniških storitev - dogovor o nagradi odvetnika - pisna oblika
Pritožnica neutemeljeno izpodbija dokazno oceno prvostopenjskega sodišča o sklenjenem pisnem dogovoru med pravdnima strankama, ki predvideva plačilo v odstotku od stranki prisojenega zneska in izključuje plačilo po odvetniški tarifi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00018589
ZVEtL-1 člen 19, 19/2, 20, 21, 21/2, 25, 25/4, 31, 57. Zakon o lastnini na delih stavb (1959) člen 2, 6, 53. SPZ člen 105, 105/1, 105/2. SZ-1 člen 3, 3/3, 5, 5/2, 196, 196/2. SZ člen 116.
vzpostavitev etažne lastnine - postopek za vzpostavitev etažne lastnine - prehodne in končne določbe ZVEtL-1 - nacionalizacija dela nepremičnine - izvzem stanovanj iz nacionalizacije - pravica uporabe na skupnih delih stavbe in zemljišču - prenos pravice uporabe - posamezen del stavbe - splošni skupni del - posebni skupni del - solastnina na skupnih delih v etažni lastnini - pridobitev lastninske pravice na stanovanju s preureditvijo skupnih prostorov - preureditev podstrešnih prostorov v lasti etažnih lastnikov - pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na posameznem delu stavbe - zemljiškoknjižno stanje - priposestvovanje lastninske pravice na posameznem delu stavbe - prekluzija - pravica do izjave
Praviloma velja, da mora posamezni del zgradbe predstavljati samostojno funkcionalno celoto, primerno za samostojno uporabo, kot so zlasti stanovanje, poslovni prostor ali drug samostojni prostor (drugi odstavek 105. člena SPZ). Drži sicer, da v postopkih vzpostavitve etažne lastnine po določbah ZVEtL-1 sodna praksa dopušča odstopanje od tega pravila, vendar le v primeru, ko gre za sporne dele v naravi obstoječih posameznih delov stavbe, ko takšno evidentiranje udeležencem omogoči lažje (pravno) urejanje medsebojnih lastninskih razmerij, je pa ob tem na dlani, da bo tak del, ko bo vprašanje lastninske pravice rešeno, postal sestavni del enega od ostalih posameznih delov stavbe. V primeru "konstrukcijskega dela nad podstrešjem" očitno ne gre za tak položaj. Tega pritožniki niti ne trdijo. Pri tem delu (ki je sestavni del ostrešja stavbe) gre zato za skupni gradbeni element (drugi odstavek 5. člena SZ-1) in s tem za skupni del, ki je v solastnini vseh etažnih lastnikov (tretji odstavek 3. člena SZ-1 in prvi odstavek 105. člena SPZ).
V položaju, ko zahtevanih predpostavk za pridobitev lastninske pravice ne izkaže nihče, sodišče na podlagi 31. člena ZVEtL-1 ugotovi lastninsko pravico zemljiškoknjižnega lastnika. To je sodišče prve stopnje tudi storilo. Upoštevajoč takšno zasnovo postopka so nepomembne vse pritožbene navedbe pete nasprotne udeleženke, s katerimi ta utemeljuje, da ni lastnica spornih posameznih delov. Bistveno je namreč le to, da glede njih ni izkazan pravni temelj pridobitve ali prenosa lastninske pravice v korist nobene druge osebe in s tem podlaga, da bi sodišče v postopku za vzpostavitev etažne lastnine spremenilo obstoječe zemljiškoknjižno lastninsko stanje.
V prvem odstavku 6. člena ZSVarPre je določeno, da je vsakdo po svojih sposobnostih dolžan skrbeti za dostojno preživetje sebe in svojih družinskih članov. Do denarne socialne pomoči so tako upravičene osebe, ki si zase in za svoje družinske člane sredstev v višini minimalnega dohodka ne morejo zagotoviti iz razlogov, na katere niso mogli oziroma ne morejo vplivati in so uveljavljale pravico do denarnih prejemkov po drugih predpisih in pravico do oprostitve in olajšave po tem zakonu ter izpolnjujejo druge pogoje po tem zakonu.
Toženec je ravnal protipravno s tem, ko je tožniku izplačeval plače v prenizkem znesku, kar je bilo že pravnomočno odločeno. Tožniku je s tem ravnanjem nastala škoda v obliki prikrajšanja pri izplačilu nadomestila, saj je bilo to obračunano glede na dejansko izplačano (nižjo) plačo, in ne glede na pripadajočo plačo.
Podana je vzročna zveza med toženčevim izplačevanjem plače v prenizkem znesku ter nastalo škodo v obliki prikrajšanja pri izplačilu višine nadomestila. Iz odločbe zavoda za zaposlovanje z izhaja, da je bilo tožniku določeno nadomestilo na podlagi nižje plače, kot bi mu sicer pripadala, če toženec ne bi kršil svojih pogodbenih zavez (kršitev katerih je bila pravnomočno ugotovljena s sodbo). Ker mu je toženec izplačeval nižjo plačo, mu je tudi zavod odmeril nižje nadomestilo, kot bi ga sicer prejel, če toženec ne bi kršil pogodbe o zaposlitvi.
Sodišče prve stopnje je zavrnilo dokazne predloge po zaslišanju več predlaganih oseb s strani obrambekot nepotrebne in predvsem zato, ker obdolženec tudi po več pozivih sodišča prve stopnje, da sporoči popolne podatke predlaganih prič, to je priimka prič in naslova njunega stalnega bivališča, kamor bi jih sodišče prve stopnje sploh imelo možnost vabiti, vse do konca dokaznega postopka (in torej ne zgolj v roku osmih dni) ni posredoval.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017493
ZPP člen 337, 337/1.
pritožbene novote - pogodba o štipendiranju - aneks - neizpolnjevanje pogodbenih obveznosti - dejansko stanje
Pritožnik pritožbo gradi na pritožbeni novoti, da se je (štipendist) s soglasjem štipenditorja prepisal na drugo fakulteto, pri čemer ne pojasni, zakaj tega ni zatrjeval v postopku pred sodiščem prve stopnje. Tega dejstva zato pritožbeno sodišče skladno s prvim odstavkom 337. člena ZPP, ne more upoštevati. Ob tem zgolj dodaja, da tudi če bi ga toženec zatrjeval pravočasno, to na pravilnost odločitve sodišča prve stopnje ne bi vplivalo, saj se prepis na drugo fakulteto nanaša na študijsko leto 2015/2016 in ne na pogodbeno relevantno leto 2013/2014, pa tudi ne na študijsko leto 2014/2015, ki bi ga lahko časovno zajemalo obdobje mirovanja, če bi bil aneks sklenjen.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019625
ZDR člen 5, 5/2, 182.. OZ člen 131.
odškodninska odgovornost delavca - civilni delikt
Po izvedenem dokaznem postopku je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da toženca nista bila s tožečo stranko v delovnem razmerju in da zato ne gre za odškodninsko terjatev delodajalca proti delavcu v skladu z določbo 182. člena ZDR. Vendar pa dejstvo, da toženca nista bila v delovnem razmerju s tožečo stranko, samo po sebi ne zadostuje za zavrnitev odškodninskega zahtevka. Tožbeni zahtevek za plačilo odškodnine bi lahko sodišče zavrnilo, če bi izključilo odškodninsko odgovornost tožencev po določbah OZ. Ker se sodišče prve stopnje ni opredelilo do predpostavk odškodninske odgovornosti (nedopustno ravnanje, vzročna zveza, nastanek škode in krivda), je odločitev o zavrnitvi odškodninskega zahtevka zgolj zaradi neobstoja delovnega razmerja med tožečo stranko in tožencema vsaj preuranjena.