ZPP člen 270, 270/1, 270/1-8, 270/3. ZIZ člen 225, 225/3, 225/4.
združitev dveh postopkov v enotno obravnavanje - sklep procesnega vodstva - izvršba zaradi dosege dejanj - dosega nadomestnega dejanja - predujem za stroške za opravo izvršbe
Sklep o zavrnitvi predloga za združitev zadev je sklep procesnega vodstva, zoper tak sklep pa ni pritožbe.
Plačilo predujma ne predstavlja fakultativne izpolnitve, z izpolnitvijo katere bi bila izpolnjena tudi v tej zadevi uveljavljana nedenarna obveznost. Predujem, ki se izterjuje v drugi zadevi, bo potreben za dosego izpolnitve nedenarne terjatve v tej zadevi, ki pa bo izpolnjena šele tedaj, ko bodo opravljena dejanja iz izvršilnega naslova, namesto dolžnika pa jih bo izpolnil nekdo drug. Dolžnik je samo višino določenega predujma, kot je navedlo tudi sodišče prve stopnje, imel možnost izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Ker nedenarna obveznost in plačilo predujma tudi nista alternativni obveznosti, z delno izpolnitvijo nedenarne obveznosti dolžnik ni postal prost plačila obveznosti predujma v znesku, kot je bil predviden za sanacijo ventilacije. Določeni predujem je le ocena vrednosti zneska, ki bo potreben za opravo dejanj iz izvršilnega naslova. Znižanja predujma ni mogoče uveljavljati z ugovorom po izteku roka, saj v tej zadevi ne gre za izterjavo denarne terjatve. S tem, ko je sodišče prve stopnje za znesek 250,00 EUR, kolikor je znašal dejanski strošek sanacije ventilacije, znižalo predujem, je delno že ugotovilo obseg dejanskih stroškov sanacije, kar bo potrebno za sprejem dokončnega sklepa o višini stroškov, pri čemer tega konkretnega zneska (250,00 EUR) dolžnik ne bo dolžan kriti. V primeru, ko se naknadno pokaže, da je bilo na podlagi odločitve o položitvi predujma od dolžnika pridobljeno več sredstev, kot je bilo potrebno za pokritje stroškov oprave dejanj iz izvršilnega naslova, sodišče razliko vrne dolžniku. Dokončen sklep o višini stroškov po opravljenih dejanjih sodišče praviloma sprejme na podlagi računov za opravljena dejanja, po potrebi pa tudi na podlagi ocene sodnega izvedenca.
poslovanje s plačilno kartico - kršitev pogodbe - splošni pogoji pogodbe - seznanjenost s splošnimi pogoji - neskrbno ravnanje
Povprečno skrbna pogodbena stranka bi se z navodili, ki so sestavni del pogodbe in dodatka, seznanila in se o njih poučila, preden bi pogodbo in dodatek podpisala. Če tega ni storila in je pogodbo z dodatkom podpisala ter nato tudi poslovala s plačilnimi karticami, ne da bi se seznanila z vsebino navodil, mora sama nositi posledice svojega neskrbnega ravnanja, saj je tožeča stranka nanje ni bila dolžna opozoriti, kot zmotno uveljavlja pritožnica. Zadevna navodila so po presoji pritožbenega sodišča v točki 5.2 tudi dovolj jasna, da jih lahko razume povprečen uporabnik kartičnega poslovanja, zato v obravnavanem primeru niso relevantna pritožbena izvajanja o tem, da naj bi bila toženka šibkejša stranka pogodbe.
ZDR-1 člen 85, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2, 118.. KZ-1 člen 209.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja - elementi kaznivega dejanja - kaznivo dejanje poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja - sodna razveza
Glede na vsebino razgovora, ko tožnici nadrejena ni izrecno prepovedala iznosa artiklov, je bilo od tožnice neutemeljeno pričakovati, da bo po nekaj dneh za izdelka, za katera je z nadrejeno že opravila razgovor glede iznosa, ponovno zahtevala odobritev. Le v kolikor bi nadrejena tožnici izrecno rekla, da nima dovoljenja za iznos in da mora za iznos istih artiklov ponovno zaprositi, bi bilo mogoče sklepati o tem, da bi tožnica ravnala v nasprotju z odločitvijo nadrejene delavke. Od nadrejene delavke je v tem primeru treba pričakovati jasno opredelitev, ali je iznos odobren ali ne, saj je razgovor potekal prav zaradi predvidenega iznosa. Zato tožnica ni ravnala krivdno, torej ni naklepoma ali iz hude malomarnosti huje kršila pogodbene ali druge obveznosti iz delovnega razmerja v smislu določbe 2. alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1.
Tožnica s svojim ravnanjem ni izpolnila znakov kaznivega dejanja poneverbe in neupravičene uporabe tujega premoženja iz prvega odstavka 209. člena KZ-1.
ZSDP-1 člen 79, 79/1, 79/2, 79/3.. Pravilnik o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (2014) člen 6, 6/1, 6/2.
dodatek za nego otroka - posebna nega in varstvo - seznam hudih bolezni
Otroci, ki potrebujejo posebno nego in varstvo so opredeljeni v Pravilniku o kriterijih za uveljavljanje pravic za otroke, ki potrebujejo posebno nego in varstvo (Pravilnik). Po 1. odstavku 6. člena Pravilnika se za dolgotrajno hudo bolne otroke štejejo kronično bolni otroci, pri katerih je kljub zdravljenju pričakovati trajne posledice bolezni oziroma otroke s takimi boleznimi, ki zahtevajo zdravljenje, nego in rehabilitacijo, ki traja dlje kot 6 mesecev. Pod naslovom I "Kriteriji za opredelitev otrok, ki potrebujejo posebno nego in varstvo" so ti določeni od 2. do 7. člena, torej gre tudi za otroke iz 6. člena Pravilnika. Skladno z 2. odstavkom 6. člena Pravilnika je Seznam hudih bolezni sestavni del Pravilnika. Po 21. točki Seznama gre za rak - za dobo še 3 let po končanem zdravljenju.
Po sodni praksi pritožbenega sodišča so starši za otroka z določeno boleznijo iz seznama hudih bolezni, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, upravičeni do dodatka za nego in varstvo otroka v višjem znesku. Prav takšno stanje je podano v obravnavani zadevi. Zdravniški komisiji prve in druge stopnje sta namreč že v predsodnem upravnem postopku podali skladno mnenje, da gre za otroka, ki potrebuje posebno nego in varstvo po 6. členu Pravilnika, točka 21 Seznama hudih bolezni. Navedeno je za pritožbeno rešitev zadeve tudi edino relevantno. Pomeni namreč, da gre za otroka z določeno boleznijo iz Seznama hudih bolezni, kot je določeno v 3. odstavku 79. člena ZSDP-1, ki potrebuje posebno nego in varstvo, zato so izpolnjeni pogoji za priznanje dodatka za nego v višjem znesku.
Pritožbo je mogoče vložiti le zoper sklep sodišča prve stopnje. Izpodbijani sklep je pritožbeno sodišče izdalo kot sodišče druge stopnje. Zoper sklep sodišča druge stopnje pa lahko stranka vloži le revizijo, vendar samo v primeru, če izpodbija sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan (prvi odstavek 384. člena ZPP).
Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 10.. URS člen 39, 39/1.. ZDR-1 člen 37, 83, 83/2, 85, 85/1, 89, 89/1, 89/1-3, 89/2, 118.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - voznik avtobusa - svoboda izražanja - pisni opomin
Tožnik z izjavami v člankoma, da avtobus nima prevoženih zgolj sporno število km, temveč milijon, da sam letno prevozi 130.000 km in da sumi, da so avtobusu pri toženki stranki naredili nove profile ni storil očitane kršitve iz 37. člena ZDR-1, ki prepoveduje zaposlenim škodovanje poslovnim interesom delodajalca. Tožena stranka je s pisnim opozorilom pred redno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi nesorazmerno posegla v tožnikovo svobodo izražanja.
Tožnik z izjavo, ki jo je podal spornega dne na seji odbora, da delodajalci lahko ogromno manipulirajo z delovnim časom, da morajo vozniki delati do 240 ur, da jim delodajalci ukradejo ure do redne delovne obveznosti 174 ur in jih še prikrajšajo za efektivo, ker ure obračunavajo po nekih svojih zakonih, ni kršil 37. člena ZDR-1.
ZDR-1 člen 43, 137, 137/2, 138, 200.. ZPP člen 154, 154/1.
sklenitev pogodbe o zaposlitvi - sodno varstvo - nadomestilo plače - odločitev o pravdnih stroških - napotitev na čakanje na delo doma
Po določbi 43. člena ZDR-1 je bistvena obveznosti delodajalca, da delavcu zagotavlja delo, za katerega sta se dogovorila v pogodbi o zaposlitvi. Glede na to lahko delavcu čakanje na delo odredi le v izjemnih primerih, delavcu pa ni mogoče odreči pravnega varstva v primeru, ko delodajalec ne izpolnjuje svoje temeljne obveznosti zagotavljanja dela, tudi če mu delodajalec izplačuje nadomestilo plače v polni višini.
Tudi če delodajalec delavcu ne izplačuje nižjega nadomestila plače od 100 %, in tako delavec finančno ni prikrajšan, lahko delavec uveljavlja sodno varstvo zoper kršitev obveznosti delodajalca, da mu ne zagotavlja dela, kakršno je bilo med njima dogovorjeno. Sodišče prve stopnje je pravilno vsebinsko presojalo, ali je tožena stranka tožniku upravičeno odredila čakanje na delo, saj neupravičena odreditev čakanja na delo pomeni kršitev delodajalčevih obveznosti iz delovnega razmerja.
Ni mogoče zakonito odreči delavcu opravljanja dela z odreditvijo opravljanja istega dela drugemu, novozaposlenemu delavcu.
Če zapuščinski sodnik eno stranko napoti na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankami sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, je pravni interes za ugotovitveno tožbo izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom.
Izjava o odpovedi učinkuje tudi glede pozneje najdenega premoženja.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00019703
ZDR člen 184.. OZ člen 150, 179.
odškodninska odgovornost delodajalca - nezgoda pri delu - pravična denarna odškodnina - nevarna dejavnost - vojak
Zaključek sodišča prve stopnje, da se je tožnik poškodoval zaradi opravljanja nevarne dejavnosti, temelji na ugotovitvah, da je bila pot po stopnicah pravzaprav edina pot na stražarsko mesto, saj prevoza vojaki za stražo niso imeli, pot po cesti ponoči pa je bila zanje nevarna. Tako so vojaki v teren naredili improvizirane strme stopnice iz blata in desk. Tožnik je kritičnega dne po teh stopnicah v temi zapuščal stražarsko mesto, z vso opremo težko najmanj 20 kg, verjetno pa med 25 in 30 kg, v eni roki je imel svetilko v drugi pa neprebojni jopič, na eni rami puško in na hrbtu nahrbtnik. Tako tožnik ni imel proste nobene roke, da bi se, v kolikor bi zaščitna vrv ob stopnicah dejansko obstajala, zanjo lahko prijel. Tožnik je bil tudi utrujen. Spuščanje po improviziranih stopnicah v opisanih razmerah pomeni nevarno dejavnost ne glede na usposobljenost vojakov.
Tožena stranka je krivdno odgovorna za poslabšanje tožnikovega zdravstvenega stanja, saj tožniku ni zagotovila ustrezne oskrbe oziroma ni spoštovala priporočila zdravnikov, da se tožnik vrne v Slovenijo.
IZVRŠEVANJE KAZENSKIH SANKCIJ - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00019368
KZ-1 člen 86, 86/4. ZIKS-1 člen 12, 12/1, 12/2.
način izvršitve kazni zapora - vikend zapor - zloraba instituta - presoja vseh okoliščin - predkaznovanost - namen kaznovanja - alternativna izvršitev kazni zapora
Sklicevanje na ohranitev zaposlitve in odplačevanje premoženjskopravnega zahtevka oziroma drugih dolgov, ob vsem navedenem, ko je obsojenec leta izvrševal kazniva dejanja in ga nobena kazenska sankcija od tega ni odvrnila, ne more biti razlog za nadomestitev zaporne kazni na predlagan način.
Če je vknjižena solastnina navidezna in gre dejansko za etažno lastnino, je treba nepremičnino razdeliti glede na pravne naslove strank za pridobitev posameznih delov nepremičnine, ne pa glede na velikost solastninskih deležev.
dodatek za povečan obseg dela - delovna uspešnost - javni uslužbenec - sistem plač v javnem sektorju
Po določbi prvega odstavka 22.e člena ZSPJS se lahko javnemu uslužbencu izplača del plače za delovno uspešnost iz naslova povečanega obsega dela za opravljeno delo, ki presega pričakovane rezultate dela v posameznem mesecu, če je na ta način mogoče zagotoviti racionalnejše izvajanje nalog uporabnika proračuna.
V spornem času je bila vodja oddelka za upravno notranje zadeve odsotna z dela. V času njene odsotnosti formalno nadomeščanje ni bilo urejeno, kljub temu pa je bilo delo vodje oddelka opravljeno. Navedene ugotovitve same po sebi še ne pomenijo, da je tožnica opravila dodatno delo oziroma delo, ki je presegalo pričakovane rezultate dela.
Povečanje števila rešenih upravnih postopkov, zlasti s področja registracije in izbrisa društev, ne pomeni povečanega obsega dela, saj je treba upoštevati trajanje in zapletenost različnih upravnih postopkov. Zato tožnica v spornem obdobju, razen za mesece maj, julij in oktober v letu 2014, ni opravljala dodatnega dela nad svojo redno delovno obremenitvijo oziroma pričakovanimi delovnimi rezultati.
odmera odškodnine za nepremoženjska škodo - višina denarne odškodnine - načelo objektivne pogojenosti - načelo individualizacije višine odškodnine - poškodba roke - zlom desne nadlahti - hud primer po Fischerjevi lestvici - obvezno zavarovanje odgovornosti v prometu osebno zavarovanje voznika (AOplus) - izključitev kritja - premoženjska škoda - zavarovalna pogodba - splošni pogoji kot del zavarovalne pogodbe
Odškodnina se po ustaljeni sodni praksi določi upoštevaje objektivno načelo, korigirano z načelom individualizacije. Prvo narekuje umeščanje odškodnine v konkretnem primeru med odškodnine, dosojene v podobnih, hujših in blažjih primerih, drugo pa upoštevanje osebnih lastnosti oškodovanca, zlasti starost in poklic.
Splošni pogoji, ki jih določi en pogodbenik, bodisi da so vsebovani v formularni pogodbi bodisi da se pogodba nanje sklicuje, dopolnjujejo posebne dogovore med pogodbenikoma v isti pogodbi in praviloma zavezujejo tako kot ti.
Tožničina poškodba predstavlja hud primer, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvršča v IV. kategorijo.
Za presojo, ali je izpolnjen pogoj takojšnjega umika tožbe po prvem odstavku 158. člena ZPP, ni odločilen le datum izpolnitve, pač pa, kdaj je tožnik za to zvedel.
Kadar pride med pravdo do delnega umika tožbe, je potrebno odločiti o stroških od umaknjenega dela tožbenega zahtevka po pravilu iz prvega odstavka 158. člena ZPP, od preostanka vtoževanega zneska pa se stroški odmerijo po uspehu. Določbi drugega odstavka 154. člena ZPP in prvega odstavka 158. člena ZPP se ne izključujeta. Če tožbo takoj po delni izpolnitvi tožbenega zahtevka umakne, lahko tožeča stranka zahteva od tožene stranke toliko pravdnih stroškov, kolikor ji pripada po drugem odstavku 154. člena ZPP.
dedna nevrednost - oporočno dedovanje - svobodna volja - pravni posel, sklenjen zaradi sile, grožnje ali zvijače - opustitev dolžne pomoči zapustniku - slabotna oseba
V svojem bistvu je dedna nevrednost vrsta nekakšne civilne kazni za takšno dejanje ali opustitev, s katerim se je dedno nevredna oseba tako prekršila zoper osebo zapustnika, da bi nasprotovalo čutu pravičnosti, če bi postala dedič.
Za opustitev potrebne pomoči gre vsekakor tedaj, ko se odrazijo hude posledice na življenju in zdravju zapustnika. Dedno nevreden je tisti, ki (krivdno) zapustniku ni nudil nujne pomoči, s katero bi ohranil življenje in zdravje, čeprav bi pomoč lahko nudil brez nevarnosti zase ali koga drugega. Gre za razlago opustitve nudenja potrebne pomoči, kot ta izhaja iz 129. člena KZ-1 (zapustitev slabotne osebe) in 130. člena KZ-1 (opustitev pomoči). Opustitev nujne pomoči predstavlja pravni standard, ki ga je treba konkretizirati z upoštevanjem vseh okoliščin posameznega primera.
Zagovornik uveljavlja tudi pritožbeni razlog kršitve kazenskega zakona, ne da bi pri tem konkretiziral katere kršitve iz člena 372 ZKP uveljavlja, niti to ni razvidno iz obrazložitve pritožbe. Zato pritožbeno sodišče tega pritožbenega razloga ni moglo preizkusiti, saj kršitev, na katere je dolžno paziti po uradni dolžnosti, ni zasledilo.
V predmetni zadevi se spor nanaša na to ali je tožena stranka pravilno odločila o zahtevku tožnika, da se mu dodeli republiška priznavalnina v skladu z Zakonom o uresničevanju javnega interesa za kulturo (ZUJIK). Po prvem odstavku 90. člena ZUJIK lahko minister upokojencu ustvarjalcu na področju kulture, ki je posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, njegova pokojnina pa ni ustrezna danemu prispevku, dodeli republiško priznavalnino, po posvetovanju s strokovno komisijo iz 20. člena tega zakona s področja kandidatovega dela. Po četrtem odstavku istega člena podrobnejše pogoje in postopek za pridobitev republiške priznavalnine predpiše vlada. Vlada je na podlagi navedenega pooblastila sprejela Uredbo o republiški priznavalninah na področju kulture, ki v 3. členu določa, da se šteje, da je predlagatelj s svojim minulim delom posebej pomembno prispeval k slovenski kulturi, če je njegovo ustvarjalno oziroma strokovno delo prepoznano po izjemnem prispevku oziroma po profesionalnosti intelektualnih storitev.
Pravice in obveznosti iz razmerij v zvezi z javno pravnimi dajatvami pa se presojajo po predpisih, ki urejajo posamezno področje. Po določbi drugega odstavka 224. člena ZUP postane odločba prve stopnje v primeru, ko pritožba ne zadrži njene izvršitve, izvršljiva ko se vroči stranki. Šele na podlagi dokončne in izvršljive odločbe o odmeri republiške priznavalnine bo za toženo stranko nastala obveznost izpolnitve, zato do zamude v izpolnitvi ne more priti, dokler dajatev ni priznana z izvršljivim upravnim aktom ali sodno odločbo, pa čeprav je neka dajatev priznana za nazaj. Šele z odločbo sodišča prve stopnje je bila tožniku priznana dajatev - republiška priznavalnina. O odmeri republiške priznavalnine pa bo tožena stranka v 30 dneh po pravnomočnosti sodbe izdala upravni akt. In šele na podlagi odločbe o odmeri republiške priznavalnine bo za toženo stranko nastala obveznost izpolnitve.
ZJU člen 23, 84, 84/1, 147.. ZSPJS člen 3, 3/2, 3/3, 3/4, 3/5, 16, 20, 20/1.
razvrstitev v plačni razred - javni uslužbenec - plačilo razlike plače - uradnik - uradniško delovno mesto - premestitev - sistem plač v javnem sektorju
Tožena stranka s spremembo sistemizacije tožničinega prejšnjega delovnega mesta ni obdržala, ampak ga je nadomestila z novim delovnim mestom, ki pa je sicer novo le v nazivu, šifri in plačnem razredu. Tožnica je tako s spornim dnem začela opravljati delo na drugem delovnem mestu, pri čemer torej ni bistveno, da se dela na novem delovnem mestu niso spremenila.
Imenovanje v naziv za uradniško delovno mesto je bistvenega pomena in je zato treba določbo prvega odstavka 20. člena ZSPJS o ohranitvi napredovalnih razredov, ki jih je javni uslužbenec dosegel na prejšnjem delovnem mestu, v primeru uradniških delovnih mestih razlagati na način, da javni uslužbenec ohrani število doseženih napredovalnih razredov na prejšnjem delovnem mestu, vendar v konkretnem nazivu, v katerem je opravljal javne naloge.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00017675
OZ člen 104, 111, 111/2, 131, 190, 190/3.
zastopanje - zastopanje pravne osebe - spor o zakonitem zastopniku - zakoniti zastopnik društva - gradbena pogodba - razveza gradbene pogodbe - rok kot bistvena sestavina pogodbe - razveza pogodbe po samem zakonu - odškodnina - pravica do vrnitve danega - vrnitev preplačila - dejansko opravljeno delo - kondikcijski zahtevek
Za zakonitega zastopnika se tudi v primeru, če je v zvezi z njegovim imenovanjem spor, šteje oseba, ki je kot zastopnik društva vpisana v register.
Pritožbene navedbe, da je bila tožnica pri oblikovanju kondikcijskega zahtevka, ki ga je uveljavljala zoper izvajalca, vezana na določila glede cene iz gradbene pogodbe, niso utemeljene, saj je bila gradbena pogodba razvezana. Z razvezo gradbene pogodbe pa je tožnica zoper izvajalca pridobila kondikcijski zahtevek (tretji odstavek 190. člena OZ). Če se je tožnica kljub svojemu obračunu vrednosti dejansko opravljenih del izvajalca, po katerem je bil znesek preplačila za dejansko opravljena dela izvajalca višji od zneska, ki ga je terjala od izvajalca, s katerim je sklenila sodno poravnavo, je tožnica tista, ki si je s takšnim ravnanjem sama povzročila zatrjevano škodo. Posledično pa je vzročna zveza med zatrjevano škodo in ravnanjem toženca izključena.