Stališče, da nekdo, ki je zaposlen pri pravdni stranki, ne bi smel biti zaslišan kot priča, ni pravilno in nima podlage v predpisih in odločbah, na katere se pritožnik sklicuje.
gospodarski spor majhne vrednosti - predlog za izvršbo na podlagi verodostojne listine - dopolnitev tožbe - nepopolna tožba - zavržena vloga - zavrženje tožbe
Vloga stranke, ki je zaradi izostanka procesnih predpostavk zavržena, se šteje, kot da sploh ni bila vložena. Zato trditev in dokazov iz takšne vloge ni mogoče upoštevati.
osebni stečaj - začetek postopka odpusta obveznosti - odpust obveznosti - ugovor proti odpustu obveznosti - skrajšanje preizkusne dobe
Dolžnik je z ugovorom proti odpustu obveznosti, vloženim 8. 10. 2018, uveljavljal popolnoma enake okoliščine kot v ugovoru, vloženem dne 28. 6. 2018, le da je predlagal skrajšanje preizkusnega obdobja na dve leti. Možnost skrajšanja na dve leti, pa je prvostopenjsko sodišče že presojalo v sklepu z dne 24. 8. 2018.
Pritrditi je sicer pritožniku, da je mogoče ugovor proti odpustu obveznosti vložiti večkrat, vendar le, če se med preizkusnim obdobjem okoliščine, ki jih je skladno s četrtim odstavkom 400. člena ZFPPIPP sodišče upoštevalo pri določitvi preizkusnega obdobja, spremenijo, novo nastale okoliščine pa bi lahko vplivale na določitev preizkusnega obdobja, če bi tedaj obstajale.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00018868
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 180, 180/2, 182. URS člen 14, 22. ZPP člen 182, 182/3, 212, 286, 286a.
denarna odškodnina za premoženjsko in nepremoženjsko škodo - nepremoženjska škoda - primarni strah - sekundarni strah - skaženost - trditvena podlaga - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - premoženjska škoda - povrnitev potrebnih stroškov v zvezi z zdravljenjem - pravno relevantna škoda - tuja nega in pomoč - pomoč drugega - obseg pomoči - urna postavka - mesečna renta - denarna renta - razpravno načelo - podredni zahtevek - duševne bolečine zaradi posebno težke invalidnosti zakonca - posredni oškodovanci
Tožničin spomin se nanaša na čas po nastanku škodnega dogodka, kar se ovrednoti v okviru sekundarnega strahu. Tožničina izpoved o dogajanju neposredno po nesreči in s tem povezan "spomin" na to dogajanje izvira iz njenega kasnejšega razmišljanja o dogodku, temelječega na tem, kar je slišala od drugih. Izvedensko mnenje temelji na ugotovitvi, da je tožnica utrpela direktno poškodbo možganov s takojšnjo nezavestjo in motnjo spomina – in ne le pretresa možganov, ki bi omogočal zaznavo dogajanja in doživljanje strahu.
Navzven vidne posledice traheostomije ne morejo predstavljati neupoštevne nove trditve, ker je do spremembe stanja prišlo med postopkom. Morebitna neupoštevnost ugotovitve o spremenjeni obrazni mimiki pa ob ostalih ugotovitvah o spremembah v tožničini zunanjosti, ki že same za sebe tudi po presoji pritožbenega sodišča intenzivno vplivajo na njeno duševno ravnotežje, ne vpliva na pravilnost odmerjene odškodnine za duševne bolečine zaradi skaženosti.
Stroški, ki so nastali s prihodi tožničinega moža v bolnišnico in v rehabilitacijski center, predstavljajo pomoč drugega v procesu tožničinega zdravljenja in s tem (pravno upoštevno) tožničino škodo. Nega in pomoč ter psihična podpora moža so bili zelo pomembni za njeno okrevanje, saj je mož z obiski in nego omilil njeno stisko in trpljenje in prispeval k hitrejšemu okrevanju. Sicer je bila deležna osnovne oskrbe s strani zdravstvenega osebja, a to za njeno okrevanje ni bilo dovolj, mož pa je bil ob obiskih v rehabilitacijskem inštitutu navzoč tudi pri aktivnostih, v katere je bila vključena tožnica, da ji je lahko kasneje doma pomagal pri njihovi izvedbi. Iz teh ugotovitev izhaja, da je bilo sodelovanje tožničinega moža nujno potrebno za izboljšanje njenega zdravstvenega stanja.
Ocena o peturni dnevni pomoči ustrezno upošteva tožničine potrebe. Pritožbeno sodišče ji verjame, da je njen mož ne le svoje dnevne, ampak tudi življenjske aktivnosti podredil njenim potrebam. Navedeno pa ne pomeni, da ves čas, ki ga mož posveti tožnici, predstavlja pomoč drugega, za katero odgovarja toženka. Izvedenec je navedel, da njegova ocena temelji na izvedenski praksi pri podobno prizadetih invalidih in oskrbi, ki bi bila potrebna v instituciji. V tako obrazloženi oceni je imelo sodišče dovolj zanesljivo podlago za oceno o obsegu dnevne pomoči, ki jo tožnici nudi mož in za katero odgovarja toženka.
motenje posesti - spor zaradi motenja - posest na stanovanju - odklop električne energije - vstop v stanovanje - zamenjava ključavnice - stanje ob zaključku glavne obravnave - pasivna legitimacija - motilec posesti - sprememba lastništva - dovoljena samopomoč - rok za posestno varstvo
Glede na to, da je bil tožnik posestnik stanovanja od leta 2014 dalje, odklop elektrike februarja 2016 in zamenjava ključavnice v marcu 2016 ne predstavljata dopustne samopomoči. O takojšnjosti samopomoči kot pogoju za dopustitev samopomoči (v skladu z 31. členom SPZ) v takem primeru (ne glede na to, kdaj je toženec izvedel za posest tožnika) namreč ni moč govoriti. Roka, v katerem se je mogoče poslužiti dopustne samopomoči, SPZ ne predvideva, vendar ta po sami naravi stvari ne more biti daljši od objektivnega roka za sodno varstvo posesti, to je enega leta od dneva, ko je motenje nastalo.
skupno premoženje zakoncev - posebno premoženje zakonca - avto - ekonomska skupnost - dokazovanje
Ker je toženka odkupila vozilo po leasing pogodbi po prenehanju ekonomske skupnosti in po razvezi zakonske zveze, to ni skupno premoženje pravdnih strank. Zato tožnik ne more zahtevati polovice vrednosti vozila, katero naj bi imelo vozilo ob prodaji po prenehanju zakonske zveze.
odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje - povrnitev nepremoženjske škode - kršitev osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - bivalne razmere v priporu - enotna odškodnina
Toženka neutemeljeno opozarja, da je imel tožnik v spornem poletnem obdobju na voljo več kot 4 m2 osebnega prostora. V skladu s sodno prakso se sicer, kadar ima posameznik na voljo več kot 4 m2, pri presoji, ali je prišlo med prestajanjem pripora do nedopustnega posega v posameznikovo intimo, pomanjkanje prostora ne šteje kot odločilen dejavnik, vendar pa je kvadratura, ki jo je imel tožnik na voljo v spornem obdobju v sobah št. 115 in 82, le malo presegla 4 m2 (nekaj cm2, česar posameznik v prostoru niti ne zazna). Glede na navedeno in ker so bile v spornem poletnem obdobju v navedenih sobah štiri osebe (in ne tri ali manj) ter visoke temperature, je pravilna presoja prvostopenjskega sodišča, da je tožnik takrat bival v takšnih nevzdržnih razmerah, ki opravičujejo prisojo denarne odškodnine. Pri tem je tudi pravilno navedlo, da je od števila oseb odvisen tudi hrup v prostoru, slab zrak, zakajenost prostora, vsaka oseba dodatno poveča temperaturo,... Takšne neugodne razmere niso nujno povezane s prestajanjem pripora oziroma so presegle neizogibno raven.
OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
VSL00018886
OZ člen 131, 187, 188, 188/1, 189, 630, 963, 963/1, 963/4, 963/5. ZPP člen 355.
odgovorna oseba - regresni zahtevek zavarovalnice - temelj odgovornosti - zavarovanje pred odgovornostjo - solidarna odgovornost naročnika in izvajalca del - gradbeni podizvajalec - stranski intervenient - podjemna pogodba - odgovornost podjemnika - zavarovalno razmerje - zavarovalna pogodba - odškodninsko razmerje - splošna pravila odškodninskega prava - škoda - regres plačnika - regresni zahtevek - pasivna legitimacija
V danem primeru vsebinski temelj odgovornosti zavarovanke tožeče stranke predstavlja določba 187. člena OZ. Tožeča stranka je bila namreč naročnik izvedbe gradbenih del. Vendar pa 187. člen OZ ni samostojna podlaga za presojo odškodninske odgovornosti naročitelja in izvajalca del na nepremičnini, temveč je samo podlaga za (v odnosu do oškodovanca) solidarno odgovornost naročitelja za škodo v zvezi z izvajanjem del na nepremičnini, za katero odgovarja izvajalec teh del (gre torej za posebno obliko odgovornosti za ravnanje drugega). Naročiteljeva odgovornost je torej odvisna od odškodninske odgovornosti izvajalca.
V primeru, ko naročnik v razmerju do tretjega (oškodovanca) izpolni svojo solidarno zavezo, ima pravico od vsakega drugega dolžnika zahtevati, da mu povrne tisto, kar je plačal zanj (prim. prvi odstavek 188. člena OZ). To pomeni, da svoj regresni zahtevek lahko naslovi tako na dejanskega povzročitelja škode (tj. odgovornega za škodo; v obravnavanem primeru naj bi bila po trditvah tožeče stranke to družba S. d. o. o. oziroma podizvajalec), kot tudi na družbo, s katero ima podizvajalec sklenjeno podjemno pogodbo (v tem primeru družbo A. d. o. o.). Podjemnik namreč odgovarja za osebe, ki so po njegovem naročilu delale pri prevzetem poslu, kot da bi ga bil sam opravil (630. člen OZ).
Zavarovančeve pravice ne preidejo na zavarovalnico, če je škodo povzročil nekdo, za katerega zavarovanec odgovarja. Kot zavarovanec je v tem primeru mišljen naročnik, kot nekdo, za katerega ravnanje zavarovanec odgovarja, pa izvajalec oziroma podizvajalec. Če je slednji zavarovan pred odgovornostjo, pa subrogacija ni izključena. V tem primeru bo zavarovalnica svojo pravico uveljavljala od zavarovalnice, pri kateri je zavarovana povzročiteljeva odgovornost.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
VSL00018160
ZPP člen 156, 156/1. ZIZ člen 38, 38/6. ZFPPIPP člen 122, 122/4, 131, 131/1, 131/2, 383, 383/1.
neutemeljeno povzročeni stroški izvršilnega postopka - stroški ugovora - stroški predloga za izdajo dopolnilnega sklepa - začetek postopka osebnega stečaja - javna objava podatkov - neizpodbojna pravna domneva - naključje, ki se primeri stranki - zmotno ravnanje sodišča - zmotna uporaba materialnega prava
Upnik je predlog za izvršbo zoper dolžnika vložil neutemeljeno, poleg tega pa je za dolžnika ugodna odločitev o razveljavitvi sklepa o izvršbi in zavrženju upnikovega predloga za izvršbo že pravnomočna, zato je dolžnik upravičen do povrnitve stroškov ugovora zoper sklep o izvršbi in stroškov predloga za izdajo dopolnilnega sklepa, kajti navedeni stroški so mu bili s strani upnika povzročeni neutemeljeno.
OZ člen 73. SZ-1 člen 68, 68/2, 68/3. ZEN člen 74.
odpoved pogodbe - veljavnost odpovedi - pogodbena stranka - pooblastila upravnika - etažni lastniki večstanovanjske stavbe - stanovanjska soseska
Naročniki so v Pogodbi opredeljeni točno tako, kot to zahteva drugi odstavek 68. člena SZ-1. Namesto, da bi bili v njej navedeni vsi, Pogodba vsebuje le navedbo Etažni lastniki. Tudi večstanovanjske stavbe so v Pogodbi (dovolj) natančno označene z navedbo ulice, hišne številke in s krajem, kjer se nahajajo. Pritožnik zato tudi nima prav, češ da je stranka Pogodbe soseska oziroma etažni lastniki soseske kot take.
Za stališče, da je natančna označba večstanovanjske stavbe lahko zgolj njena identifikacijska oznaka po 74. členu Zakona o evidentiranju nepremičnin, v pravnem redu ni podlage.
ZFPPIPP člen 121, 121/1, 399, 399/3, 399/4, 399/4-3, 406, 406/2. ZPP člen 7, 212, 214, 286.
postopek osebnega stečaja - postopek odpusta obveznosti stečajnega dolžnika - ugovor proti odpustu obveznosti - ovira za odpust obveznosti - zloraba pravice do odpusta obveznosti - nepredlagani dokazi - trditveno in dokazno breme
Upnik je bil zmotno prepričan, da dodatna forenzična preiskava ni potrebna, ker naj bi bila domneva zlorabe instituta odpusta dolžnikovih obveznosti dokazana že z ugotovitvijo sodne izvedenke pod točko 2.4 njenega mnenja, da je bilančna postavka "terjatve do podjetnika" konec leta 2015 znašala 215.973,00 EUR, konec leta 2012 pa nič, in njenim pojasnilom pomena te postavke. Izvedenka tudi ni ugotovila, kot to trdi pritožnik, da je dolžnik z navedenim denarjem (215.973,00 EUR) razpolagal neodplačno.
ZPP člen 140, 140/1, 142, 142/1, 142/3, 149, 149/5, 224, 224/1, 224/4, 318, 318/1, 318/1-1, 318/1-4, 339, 339/2, 339/2-7. OZ člen 179.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročilnica - javna listina - izpodbijanje resničnosti dejstev iz javne listine - vezanost na kazensko obsodilno sodbo - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - denarna odškodnina za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - začasno zmanjšanje življenjske aktivnosti
Dovoljeno je sicer dokazovati, da so v javni listini dejstva neresnično ugotovljena ali da je javna listina nepravilno sestavljena, vendar pa je to mogoče samo z določnimi in z dokazi podprtimi trditvami o razlogih za njeno neverodostojnost (četrti odstavek 224. člena ZPP). Na tožencu je bilo tako breme, da dovolj konkretizirano izpodbija pravilnost izpolnjene vročilnice. Tega bremena pa po presoji pritožbenega sodišča ni zmogel.
začetek stečajnega postopka - pravne posledice začetka stečajnega postopka - obstoj terjatve ob začetku stečajnega postopka - ugotovitev obstoja prerekane terjatve - ločitvena pravica - pritožba stranskega intervenienta - stranski intervenient - izločitvena pravica - hipoteka na nepremičnini - zastavna pravica na nepremičnini
Pritožnik pravilno poudarja, da so predmet prijave in preizkusa terjatev glavnica in kapitalizirani znesek obresti, obračunanih za obdobje od dospelosti terjatve do začetka postopka zaradi insolventnosti, ne pa tudi obresti od dneva začetka stečajnega postopka dalje. Zato tudi sodišče s sodbo, izdano na podlagi tožbe po prvem odstavku 300. člena ZFPPIPP, ugotovi obstoj terjatve na dan začetka stečajnega postopka.
Pritožbeno sodišče je glede na navedeno pritožbi ugodilo in sodbo sodišča prve stopnje v izpodbijani II. točki izreka in v delu VI. točke izreka, kolikor se nanaša na nepremičnino ID znak 000-2269/2-0, razveljavilo in zadevo v tem delu vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje (355. člen ZPP). Pritožbeno sodišče namreč ocenjuje, da glede na naravo stvari in okoliščine primera ne more samo dopolniti postopka, saj se sodišče prve stopnje ni opredelilo do nobene od pravno relevantnih trditev, ki jih je podal stranski intervenient.
V preostalem delu pa je pritožbeno sodišče pritožbo stranskega intervenienta zavrglo (352. člen ZPP), saj z odločitvijo sodišča prve stopnje v preostalem delu, zlasti z odločitvijo o ločitvenih pravicah na nepremičninah, ki niso predmet prijavljene izločitvene pravice stranskega intervenienta, ni bilo poseženo v njegov pravni položaj, ki ga ima kot izločitveni upnik. Intervenient ima pravni interes za pritožbo le zoper tisti del sodbe, katere vsebina lahko posredno vpliva tudi na njegov pravni položaj.
ZPP člen 110, 110/2. ZST-1 člen 11, 11/3, 12, 12/2, 12a, 12a/5, 34a, 34a/2.
podaljšanje sodnega roka - opravičljivi razlogi - predlog za taksno oprostitev - pravna oseba - pomanjkljiva trditvena podlaga - pavšalne navedbe - pridobitev podatkov po uradni dolžnosti - blokada transakcijskega računa
V petem odstavku 12a. člena ZST-1, ki se smiselno uporablja za ugotavljanje premoženjskega, finančnega in likvidnostnega stanja pravnih oseb je (med drugim) predpisano: "Materialni položaj stranke ... ugotavlja sodišče, ki po uradni dolžnosti pridobi za to potrebne osebne podatke, tudi podatke, ki štejejo za davčno tajnost, iz obstoječih zbirk podatkov ...". Ker sodišče prve stopnje tako ni postopalo (čeprav je še samo v dopisu z dne 20. 9. 2018 sporočilo toženi stranki, da v kolikor predloga za taksno oprostitev v postavljenem roku ne bo ustrezno dopolnila, bo o predlogu taksne oprostitve odločalo na podlagi razpoložljivih podatkov iz uradnih evidenc), pritožnica po vsebini utemeljeno opozarja, da je s tem kršilo peti odstavek 12a. člena v zvezi z drugim odstavkom 12b. člena ZST-1.
ZZVZZ člen 87, 87/1. ZVZD-1 člen 5, 12, 17, 19. ZPP člen 286. Pravilnik o varnosti in zdravju pri uporabi delovne opreme (2004) člen 12, 12/1. OZ člen 171.
Dejstvo je, da je delavec sodeloval v delovnem procesu, ki je vseboval uporabo motorne žage. Sodna praksa je že sprejela stališče, da je delujoča motorna žaga nevarna stvar, žaganje drv s tako žago pa nevarna dejavnost. Tožena stranka je navsezadnje tudi sama v odgovoru na tožbo navedla, da delavci na delovnem mestu „Zidar I“ glede na vrsto in naravo dela občasno uporabljajo motorno žago, kar je skladno tudi z izjavo delavca, da so na nekaterih gradbiščih po potrebi z žago delali, čeprav tega ne bi smeli in da je opravljal tudi tesarska dela, čeprav ni bil zaposlen na tem delovnem mestu. Njeno uporabo je tožena stranka tako tiho dopuščala in verjetnosti nastanka nezgode pri delu s tem delovnim sredstvom kljub identificirani nevarnosti ni upoštevala pri oceni tveganj.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00019205
ZPP člen 8, 212, 215, 243, 254, 254/3. OZ člen 168.
dokazni standard - dokazno tveganje - prepričanje - pretežna verjetnost - dokazna ocena - dokazno breme - prevalitev procesnega trditvenega bremena - prenehanje najema poslovnega prostora - povrnitev premoženjske škode - cenitev sodnega cenilca - navadna škoda - tržna vrednost
V konkretnem primeru je bilo dokazno breme o obstoju zatrjevane opreme na tožeči stranki, vendar je bilo na drugi stran na toženi stranki dokazno breme glede trditev o neobstoju te opreme (212. člen ZPP). V takih primerih mora biti dokazno tveganje porazdeljeno med obe stranki, tega pa ni mogoče doseči z uporabo dokaznega standarda gotovosti (onkraj razumnega dvoma), ampak le z dokaznim standardom pretežne verjetnosti. Pri tem kakšen dokazni standard uporabiti, je treba v konkretnem primeru upoštevati tudi moč razpoložljivih dokazov oziroma ali je stranka dokazno storila vse, kar je lahko storila.
Izvedeni dokazi, predlagani s strani tožeče stranke, so potrdili njene trditve o opremi, ki jo je imela v najetem poslovnem prostoru in jo uporabljala za opravljanje njene dejavnosti. S tem je tožeča stranka uspela dokazati svoje trditve, s čimer se je procesno dokazno breme prevalilo na toženo stranko, še zlasti upoštevaje, da je tožena stranka tista, ki je ravnala malomarno oziroma neupravičeno, ne da bi o tem obvestila tožečo stranko, sporen poslovni prostor izpraznila in ga (po pomoti) oddala tretjemu, tožeči stranki pa še vedno pošiljala račune za najemnino. Tožena strank bi zato morala z nasprotnimi dokazi izničiti uspeh dokazovanja tožeče stranke, vendar ji to ni uspelo.
ZKP člen 201, 201/1, 201/1-3, 432, 432/1, 432/1-2.
odreditev pripora - priporni razlog ponovitvene nevarnost - neogibnost pripora - sorazmernost pripora - okoliščine, ki kažejo na ponovitveno nevarnost
Upoštevaje obdolženčevo nagnjenost k nasilnemu razreševanju medsebojnih odnosov, njegovo predkaznovanost, način in intenziteto storitve sedaj obravnavanega kaznivega dejanja, ki naj bi bilo storjeno le pet dni po tem, ko je prenehala predhodno izrečena prepoved približevanja isti oškodovanki, izkaže pripor kot neogibno potreben ukrep za odpravo obdolženčeve ponovitvene nevarnosti in s tem tudi sorazmerno nevarnosti, ki bi nastopila s prostostjo obdolženca po prestani kazni.
odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - začetek postopka za odvzem poslovne sposobnosti po uradni dolžnosti - obrazloženost sklepa - pretehtanje - okoliščine - utemeljen razlog
Začetek postopka za odvzem ali omejitev poslovne sposobnosti poseže v dostojanstvo posameznika, zato je toliko bolj pomembno, da je odločitev o začetku postopka skrbno pretehtana in tudi ustrezno obrazložena. Sodna praksa je že zavzela stališče, da zgolj sklicevanje na navedbe v predlogu ne zadošča za začetek takega postopka. Prav tako diagnosticirane težave v zdravju same zase niso okoliščina, ki bi neposredno vodila v uvedbo tega postopka. Sodišče mora težave osebe (v zvezi s katero se uvaja postopek zaradi odvzema poslovne sposobnosti), ki naj bi vplivale na njeno razsodnost osebe, konkretno opredeliti in ugotoviti, ali te težave in njihova intenzivnost teoretično lahko povzročijo nerazsodnost te osebe. V sklepu o uvedbi postopka morajo navesti tiste okoliščine, ki naj bi bistveno vplivale na sposobnost osebe skrbeti zase, za svoje pravice in koristi, in razloge, ki utemeljujejo sklep o njihovem verjetnem obstoju.